Se gibljete v naravi? Učinkovito se zaščitite pred klopi

Se gibljete v naravi? Učinkovito se zaščitite pred klopi

Številne osebe preživljajo svoj delovni ali prosti čas v naravi: na travnikih, vrtovih, v gozdovih, parkih, sadovnjakih, vinogradih, poljih …

Ta okolja so prostor za opravljanje dela, športne dejavnosti, rekreacijo, izletništvo, čebelarjenje, gobarjenje, nabiranje sadežev ali zelišč in lov. So pa tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nevarnih nalezljivih bolezni (predvsem klopnega meningoencefalitisa, lymske borelioze in erlihioze).

Klopi se namreč nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Za nalezljive bolezni, ki jih prenašajo klopi je značilno, da se pojavljajo v vseh slovenskih regijah.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Klopi prenašajo virus, ki povzroča meningoencefalitis.

Klopni meningoencefalitis (KME) je ena izmed najpomembnejših okužb osrednjega živčevja med ljudmi. Bolezen so pri nas prvič zasledili in opisali pred približno petdesetimi leti.

Povzročitelj je virus, ki ga prenašajo klopi, zato govorimo o klopno prenosljivi bolezni.

Virus klopnega meningoencefalitisa je v normalnem fizikalno-kemičnem okolju razmeroma dobro odporen. V termično neobdelanem mleku preživi tudi do več mesecev.
Pri nas virus KME prenaša predvsem klop vrste Ixodes ricinus, ki je najbolj razširjena vrsta klopov.

klop_na_kozi

Klopi

Klopi se razvijajo v štirih stopnjah. Vse razvojne oblike klopov se hranijo s krvjo. Večina klopov potrebuje za razvoj v odraslo stanje kar dve leti. Nekatere vrste klopov lahko živijo več let.
Običajno se ličinke (nimfe in larve) okužijo med sesanjem krvi živali, ki je v stadiju viremije (rezervoar) in ga nato prenesejo na druga živa bitja (npr. človeka), katerih kri sesajo. Virus se v klopu razmnoži in naseli v njegovih organih, kjer ostane vse življenje.

Možnosti okužbe

BE5A00F0-7A43-11E1-BB28-4FAE65B94067

Človek se lahko okuži na več načinov. Najpogosteje je vzrok okužbe stik z okuženim klopom ali enim od njegovih razvojnih oblik, ko ta s slino v kožo vbrizga tudi povzročitelja.
Možna, a bolj redka je okužba z uživanjem okuženega, nepasteriziranega mleka okužene živali (koze ali krave).

Klopi se zadržujejo predvsem v prsti, na travi ali nizkem grmičevju v višini okoli 30 cm od tal, kjer čakajo toplokrvnega gostitelja. Klop s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev.

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, da je prodor lažji. Na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, med sesanjem vbrizga v kožo gostitelja s slino tudi povzročitelja bolezni. Na mestu ugriza pa ni opaziti bolezenskih znamenj.

Pri odraslih klope največkrat najdemo na nogah, zadnjici in v bližini spolovil, pri otrocih pa v 75 % na glavi.

Pojav Klopnega meningoencefalitisa

Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki se pojavlja sezonsko, saj je povezana z biološko dejavnostjo klopov. Večino klopnega meningoencefalitisa pri nas zabeležimo že od februarja pa vse do vključno novembra.

Zbolevajo osebe vseh starosti in obeh spolov, vendar je število zbolelih največje v starostnih skupinah od 35 do 65 let. Zbolevajo tudi otroci. Očitno je, da ljudje veliko svojega prostega časa preživimo v okolju, kjer obstaja možnost za stik z okuženimi klopi.

Klinična slika bolezni in čas trajanja

Prvi znaki bolezni se pokažejo približno 7 do 14 dni po vbodu z okuženim klopom.
Pojavijo se lahko neznačilne težave, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Sledi obdobje brez težav. Kasneje nastopijo znaki, značilni za meningitis; visoka temperatura, močni glavoboli, bruhanje, včasih celo nezavest. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja.

Trajne posledice bolezni

Bolezen lahko pusti trajne posledice. Glede na vire v literaturi se dolgotrajne posledice pojavljajo pri 35 do 58 % bolnikov, ki so preboleli KME.
Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko bolnika.
Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen (pri 1-2 % odraslih bolnikov).

Preventivni ukrepi

Za preprečevanje neposrednega stika klopa s kožo in s tem z virusom klopnega meningoencefalitisa, moramo za vsak odhod v naravo izbrati primerna oblačila in obutev (dolge hlače in rokavi, gladka obutev, hlače “zatlačene” v obutev …). Uporabimo lahko tudi repelente, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes. Vendar učinkujejo le nekaj ur, zato jih je treba ponovno nanašati, najprimerneje na vsakih nekaj ur. Prav tako se je treba sproti pregledovati, da odstranimo klope, ki še lezejo in čim prej odstranimo tiste, ki se jim je že uspelo prisesati. Po vrnitvi natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo.

B59FD4EE-7A43-11E1-9DE2-4FAE65B94067

Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje.
O zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom vprašajte zdravnika ali na regionalnem Zavodu za zdravstveno varstvo.

Oglasno sporočilo