fbpx

Še ena noč v mamini postelji

Otroški svet, Zanimivo

Naj bo otroška soba še tako lepo opremljena, pogosto ostaja prazna. Zakaj? Ker mnogi otroci prosijo, naj samo še eno noč prespijo pri mami.

»Še ena noč v mamini postelji« v resnici pomeni »Mama, strah me je, ne morem zaspati«. Spanje moramo obravnavati kot individualno lastnost otroka. Odvisno je od njegove starosti, značaja – pa tudi mnogih zunanjih dejavnikov, vse to pa vpliva tudi na motnje spanja. Kako se kažejo pri otrocih? Lahko so zares hude in v starših vzbujajo strah, nelagodje in zmedenost, otroku pa onemogočajo normalno delovanje.

Motnje spanja

Lulanje v posteljo, govorjenje ali hoja v spanju, škripanje z zobmi, prekinjeno dihanje – vse to so znaki motenj spanja. Danes vzroke teh motenj iščemo v različnih kroničnih boleznih, motnjah hranjenja in dihanja, motnjah avtističnega spektra in ADHD. To pa še ne pomeni, da je otrok, ki ima móten spanec, bolan. Motnje spanja lahko sprožijo mnogi zunanji dejavniki: spremembe dnevnega ritma, selitev, rojstvo sorojenca, gledanje neprimernih vsebin ali življenje v disfunkcionalni družini. Predstavljamo vam najpomembnejše motnje spanja.

Motorične stereotipije

Motorične stereotipije so motnje v obliki ritmičnih gibov, značilne za obdobje med četrtim in šestim mesecem starosti. Tipični primer takih gibov je nihanje z glavico sem ter tja ali naprej in nazaj. Pojavljajo se tik pred uspavanjem ali med fazo rahlega in plitvega spanca. Čeprav gre za nenevarno motnjo, priporočamo posvet pri zdravniku. Podobni gibi namreč lahko kažejo na določeno obliko epilepsije.

Strah pred spanjem

Razvojni strahovi so normalen pojav med odraščanjem. Med njimi je pogost tudi strah pred spanjem. Zlahka ga prepoznamo: otrok težko zaspi, zato ga je treba nositi, zibati in mu popevati. Če s temi početji prenehamo, običajno glasno protestira in kaže znake separacijske tesnobe, medtem ko starejši otrok moleduje za »samo še eno noč v mamini postelji«. Vzrok za vse to je, da otrok strah pred spanjem doživlja kot ločitveni strah (strah pred separacijo od staršev).

Mesečnost

Mesečnost je značilna za starejše otroke, običajno v zgodnjih šolskih letih. K temu izrazu prištevamo vstajanje iz postelje in hojo med spanjem v zoženem stanju zavesti. Otrok lahko celo odgovarja na vprašanja, ker pa ni buden, se teh dogodkov ne bo spomnil. Značilno je tudi, da med mesečnostjo izvajajo določene motorične gibe in opravila, značilna za stanje budnosti, kar lahko pripelje do poškodb. Zato velja mesečnost za zelo nevarno motnjo spanja.

spanje

Nočni strahovi

Nočni strahovi so najpogostejši med tretjim in sedmim letom starosti, začnejo pa se lahko že pri 18 mesecih. Prisotni so v prvi tretjini noči, ko otrok ne sanja, temveč njegovi možgani »počivajo«. Nočni strahovi se začnejo s premetavanjem, naglim vstajanjem in strmenjem v neko smer s široko odprtimi očmi, izrazom groze na obrazu in kriki. Pogosti so tudi telesni znaki strahu: bledica, drhtenje, potenje ter pospešeno bitje srca in dihanje.

Nočne more v mamini postelji

V nasprotju z nočnimi strahovi se nočne more začnejo v drugi polovici spanja, ko otrok sanja in so možgani dejavni. Pojavljajo se med tretjim in šestim letom starosti brez jasnega vzroka. Najpogosteje jih povezujemo s travmatičnimi doživetji in stresom v otrokovem življenju ali z akutno boleznijo s povišano telesno temperaturo.

Vse te motnje spanja so povezane z določenim razvojnim obdobjem, zato skladno z otrokovim razvojem postopoma ponehajo. Če pa se nadaljujejo, vam svetujemo, da poiščete strokovno pomoč.

Literatura:
Begić, D. 2017. Poremećaji spavanja i njihovo liječenje. Medicus. 26 (2): 209–214.

Foto: Pexels


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?