fbpx

S čim lahko premagamo starostno degeneracijo rumene pege?

Bolezni, Človeško telo

Starostna degeneracija rumene pege (makule) je po 60. letu starosti pogosta, mnogi dejavniki pa jo še pospešijo, med njimi kajenje, pretirana izpostavljenost ultravijoličastemu sevanju, slaba mikrocirkulacija in pomanjkanje antioksidantov v prehrani.

Jo lahko vendarle na kak način preprečimo? Kaj je močnejše od starostne degeneracije rumene pege?

Starostna degeneracija rumene pege

Da bomo to bolezen razumeli, moramo nekaj vedeti o organu, v katerem se tovrstne patološke spremembe dogajajo. Gre za makulo ali rumeno pego, mesto najbolj jasnega in najostrejšega vida. To je osrednji del očesne mrežnice z največjo koncentracijo fotoreceptorjev, ki sprejemajo vpadno svetlobo in jo pretvarjajo v električni impulz, ta pa potuje v možgane. Zato imamo razvit centralni vid in zmoremo brati, razlikovati barve in zaznavati druge podrobnosti.

Ko rumeno pego doletijo degenerativni procesi, se nam življenje spremeni. Postopno odmiranje njenih fotoreceptorjev vodi do izgubljanja ostrine vida in celo do popolne ogolelosti delov mrežnice. Novonastale brazgotine povzročijo izgubo vida v središču vidnega polja, kar pomeni, da oboleli vse težje bere, riše, piše, prepoznava obraze, šiva, vozi avtomobil in podobno. K sreči se periferni vid ohrani, kar obolelemu omogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti in ohranjanje samostojnosti.

Propadanju tkiva rumene pege se pogosto pridružita krvavitev in kopičenje tekočine iz atipičnih krvnih žilic pod njo. Tej obliki pravimo vlažna degeneracija rumene pege.

Na začetek patoloških procesov najpogosteje opozarja moten ali ukrivljen vid. Oboleli tožijo o izgubi dela slike v središču, kjer namesto tega vidijo praznino. Barve vidijo manj »živo«, kar je lahko eden od znakov za napredovanje bolezni, saj pomeni, da rumena pega izgublja sposobnost razlikovanja barv. Še en zelo pogost znak je počasnejše izboljšanje vida pri prehodu iz svetlega prostora v temnega.

S čim jo lahko premagamo?

Opravljene so bile številne raziskave starostne makularne degeneracije. Po odkritju glavnega patološkega procesa so se raziskave usmerile na možnosti preprečevanja bolezni. Je to sploh mogoče? Jo lahko s čim vsaj upočasnimo? Če pomanjkanje antioksidantov pospešuje degenerativne procese, ali jih lahko s povečanimi količinami upočasnimo? Znanstveniki so se osredotočili točno na to vprašanje. Dokazali so, da je nadvse pomembno in smiselno izvajati ukrepe za preprečevanje starostne degeneracije rumene pege.

Kaj torej lahko premaga to bolezen? Kombinacije vitaminov in visokih odmerkov antioksidanta luteina ter omega kislin. Antioksidanti so že dobro znani uničevalci prostih radikalov, ki z oksidativnim delovanjem ogrožajo zdravje in pospešujejo staranje, zaradi česar postane telo dovzetnejše za degenerativne spremembe. Zaradi nenehne izpostavljenosti svetlobi so takim spremembam zlasti podvrženi fotoreceptorji makule – in prav antioksidanti jih lahko preprečijo.

Dokazano je, da antioksidanti, kot so lutein, omega 3 maščobne kisline, vitamina C in E, cink in alfalipojska kislina, upočasnijo napredovanje suhe starostne degeneracije rumene pege in tudi njen prehod v vlažno. V tej bitki je uspešen tudi izvleček dvokrpega ginka, saj vsebuje flavonoide in terpenoide, ki imajo antioksidativne lastnosti.

Literatura:
Avans, J. R., Lawrenson, J. G. 2017. Antioxidant vitamin and mineral supplements for slowing the progression of age‐related macular degeneration. Cochrane Systematic Review –
Intervention.
Avans, J. R. 2013. Use of Gingko biloba, an extract from the leaves of the maidenhair tree, for slowing the progression of age-related macular degeneration. Cochrane Systematic Review – Intervention.

Foto: Pexels


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?