Rožnati oktober: Rak dojk niso samo številke …

Obvestila, Zanimivo, Zdravje

Poudarek rožnatega oktobra na pomenu zdrave prehrane, ustrezne telesne aktivnosti in rednega mesečnega samopregledovanja.

Rožnati oktober je mesec osveščanja o raku dojk. Na novinarski konferenci slovenskega združenja za boj proti raku dojk ob začetku rožnatega oktobra so sogovorniki opozorili, da kljub prizadevanju stroke na področju obravnave raka dojk in dolgoletnemu osveščanju civilne družbe s statistiko, ne moremo biti zadovoljni. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, v Sloveniji je preživetje bolnic z rakom dojk predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni še vedno slabše od evropskega povprečja, skoraj polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredovalo boleznijo.

V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk in okoli deset moških, letno pa za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. To pomeni, da bodo danes vsaj tri Slovenke izvedele, da so zbolele za rakom dojk. Še nekajkrat toliko pa jih bo izvedelo, da so zbolele za katero drugo vrsto raka. Samo zaradi raka dojk pa bo danes umrla vsaj ena Slovenka. To niso samo številke, to so resnične ženske, to so mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijateljice in sodelavke, ki imajo pomembno vlogo v družbi. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, zato je za zmanjševanje umrljivosti pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V Sloveniji je petletno preživetje bolnic z rakom dojk predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni še vedno slabše od evropskega povprečja, skoraj polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredovalo boleznijo ali že razširjeno boleznijo.

V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, v rožnatem oktobru že tradicionalno pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Letos želijo s kratkim videom, v katerem so članice Europe Donne spregovorile o svoji izkušnji z boleznijo, pokazati, kako rak dojk in seveda tudi druga rakava obolenja posežejo v življenja posameznikov. Osveščanje o zdravem načinu življenja, preventiva, zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje, ne le rešujejo življenja, ampak vplivajo tudi na izboljšanje njegove kakovosti in ekonomskega statusa bolnikov, njihovih družin in celotne družbe, pozabiti pa ne gre niti področja paliative. Predsednica združenja Mojca Senčar je poudarila, da kljub temu, da že skoraj 20 let povezujejo slovensko javnost v boju proti raku dojk in skrbijo za osveščenost slovenskih žensk, njihova naloga še ni končana. Tudi v letošnjem rožnatem oktobru bodo opozarjali na pomen zdrave prehrane, ustrezne telesne aktivnosti, pozitivne naravnanosti in rednega mesečnega samopregledovanja, že deveto leto zapored pa bodo na pobudo evropske zveze Europe Donne 15. oktober obeležili dan zdravih dojk.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prof. Ivan Eržen je spregovoril o številkah in bremenu raka z vidika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma neposrednih plačil, ki jih zavod namenja za bolnišnično zdravljenje raka dojk, za zdravila ter za nadomestila, ki jih prejmejo zaposlene bolnice zaradi odsotnosti z dela. Skupno je za te potrebe letno namenjeno 18 milijonov evrov. Povprečno je za zdravljenje v bolnišnici namenjenih 5,3 milijonov, za specifična zdravila, s katerimi zdravijo raka dojk, je bilo v letu 2015 namenjenih 6,74 milijonov, za nadomestila zaradi odsotnosti z dela pa je bilo porabljenih okrog 5,8 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da je zaposlenih le dve tretjini žensk. Za lažjo predstavo kaj pomenijo ti zneski, je navedel primerjavo, da država za delovanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki ima številne naloge, med drugim spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter načrtovanjem različnih programov za krepitev zdravja in preprečevanje bolezni, nameni letno okrog 6 milijonov evrov ter pojasnil:

»Ta podatek omenjam predvsem zato, da prikažemo, kako majhen znesek je potreben za preprečevanje bolezni v primerjavi z zdravljenjem,«

ter dodal

»Bremena vsakega posameznika, ki zboli ter njegovih bližnjih pa je tisto, kar te številke ne pokažejo in jasno je, da tega tudi ni mogoče pretvoriti v številke. Želimo si, da bi preventivni programi in programi krepitve zdravja dobili v naši družbi večjo podporo in veljavo. Na ta način bo mogoče vplivati na zmanjšanje ekonomskega bremena raka v Sloveniji nasploh, ne samo raka dojk, ter seveda izboljšanje kakovosti življenja posameznikov, ki jim bo bolezen prihranjena. Stopimo skupaj, da bi bili čim bolj uspešni.«

V nadaljevanju je dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani spregovorila o raku dojk kot pomembnem javno-zdravstvenem problemu. Spodbudna novica v obravnavi raka dojk je, da se presejalni program DORA uspešno širi na vse večji del države. V program DORA je trenutno vključenih že dve tretjini vseh slovenskih žensk med 50 in 69 letom starosti. Dobra novica je tudi, da so po zapletih v preteklem letu zdaj dostopna vsa zdravila, ki so registrirana pri Evropski agenciji za zdravila in izrazila upanje, da bo tudi vnaprej tako. V nadaljevanju je opozorila tudi na probleme, s katerimi se onkologi srečujejo pri svojem delu:

»Kot slovensko zdravstvo v celoti, se žal spopadamo s pomanjkanjem zdravnikov, predvsem s kritičnim pomanjkanjem internistov onkologov, ki vodijo vsa zahtevnejša sistemska zdravljenja. Ob dejstvu, da se incidenca raka dojk še vedno povečuje, sistemska zdravljenja pa so vedno kompleksnejša in daljša, to vodi v skrajševanje časa namenjenega posamezni bolnici. Pri zdravljenju raka dojk namreč že dolgo ni pomembno samo to, da bolnica preživi, pač pa tudi, da zdravljenje preživi kakovostno, z dobro obvladanimi neželenimi učinki in brez kasnih posledic. S skrajševanjem časa ambulantnih pregledov, v kar smo žal prisiljeni, niso zadovoljni bolniki, ravno tako pa tudi ne zdravniki, saj se med njimi veča obolevnost in žal tudi izgorelost.«

rak-dojk-pregled

Bodimo dobrodelni, saj lahko rak prizadene vsakogar od nas

Generalna sekretarka Europe Donne Tanja Španić, je predstavila letošnje aktivnosti Europe Donne, ki jih pripravljajo v okviru rožnatega oktobra. Tudi letos ima pomembno mesto med aktivnostmi projekt ”Lep je dan”, s katerimi bodo v združenju obeležili 15. oktober, dan zdravih dojk. Članice Europe Donne bodo v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Postojni in na Jesenicah, zaplesale za zdravje v družbi Vala 202, plesalcev ter osnovnošolcev in dijakov. S 1. oktobrom se je začela tudi SMS akcija, s katero lahko uporabniki s poslanim SMS sporočilo s ključno besedo POGUMNA ali POGUMNA5 na številko 1919 in prispevajo 1 ali 5 evrov za združenje Europa Donna, ki bo z zbranimi sredstvi nadaljevalo osveščanje o raku dojk in drugih ženskih rakih. Napovedali so tudi osebno znamko Europe Donne, ki je nastala v sodelovanju s Pošto Slovenije in ”rožnati” mestni avtobus Ljubljanskega potniškega prometa, s katerim se bodo potniki do konca leta vozili po Ljubljani. Po novinarski konferenci so članice združenja skupaj s podporniki v rožnate pletenine ovili drevesa v Parku Zvezda, s čimer želijo mimoidoče na nevsiljiv način spomniti, da je rak dojk realnost, ki lahko prizadene vsakogar od nas.

Več informacij na spletni strani Združenja Europa Donna.


Sledite nam