Raziskava lekarn: pregled terapije glede interakcij zdravil pri srčnih bolnikih

Bolezni, Zdravje in bolezni

Lekarniški farmacevti znova ugotavljajo, da si bolniki praviloma želijo, da jih farmacevt opozori na morebitne težave.

Ljubljana, 27. avgust 2012 – Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je marca letos v sodelovanju z lekarniškimi farmacevti v okviru 8. Dneva slovenskih lekarn izvedla raziskavo o klinično pomembnih interakcijah pri izbranih zdravilih za zdravljenje srčno-žilnih obolenj in drugimi sočasno predpisanimi zdravili. V raziskavo je bilo vključenih 122 bolnikov, ki za zdravljenje srčno-žilnih obolenj sočasno jemlje vsaj pet zdravil, med katerimi je vsaj eno betablokator, klopidogrel ali metildigoksin. Pri 62 % vseh bolnikov so lekarniški farmacevti, ki so pregledali njihove terapije glede interakcij, zaznali potrebo po intervenciji zaradi kombinacije zdravil. Pri treh četrtinah od teh bi morali lekarniški farmacevti na možnost medsebojnega delovanja zdravil opozoriti le bolnika, v četrtini primerov pa tudi zdravnika, ki je zdravila predpisal.

Namen raziskave, ki je potekala pod vodstvom Bojana Madjara, mag. farm., iz Pomurskih lekarn in mag. Nine Pisk, mag. farm., iz Gorenjskih lekarn, je bil pridobiti oceno klinično pomembnih  in možnih interakcij pri izbranih zdravilih ter pripraviti priporočila za lekarniške farmacevte ob ugotovitvah le-teh. Klinično pomembne interakcije med zdravili in posledično neželeni učinki namreč spremljajo slabše sodelovanje bolnika pri zdravljenju, zmanjšajo pričakovan terapevtski izid, vplivajo na število sprejemov v bolnišnico, podaljšujejo čas zdravljenja v bolnišnicah, povečujejo stroške za zdravljenje z zdravili in so pomemben vzrok smrti.

Bolniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so bili večinoma starejši (povprečna starost okrog 70 let), med njimi je bilo nekaj več moških (56 %), v povprečju pa so sočasno jemali 7,3 zdravil. V raziskavo so bili vključeni zato, ker se pri sočasnem jemanju betablokatorjev, klopidogrela ali metildigloksina z drugimi zdravili lahko izrazijo neželeni učinki oziroma interakcije, zaradi katerih je pogosto potreben sprejem v bolnišnico. Viri iz literature navajajo, da se potencialne interakcije med zdravili pojavijo kar pri polovici bolnikov, ki jemlje pet zdravil hkrati. Z večanjem števila zdravil, ki jih bolnik jemlje sočasno, narašča tudi možnost nastanka potencialnih interakcij. Ob tem zdravila za zdravljenje srčno-žilnih obolenj z dobrimi 27 % vseh receptov v Sloveniji predstavljajo tudi velik delež pri izdatkih za zdravila.

Rezultati raziskave so pokazali, da so bolniki v približno tretjini primerov poročali o težavah, ki so bile povezane z zdravili in drugimi izdelki. Prav tako približno tretjina bolnikov ni bila opozorjena na možnost pojava težav zaradi zdravil ali pa medsebojnega delovanja zdravil.

EB0C511C-F030-11E1-9451-0E0966B94067Lekarniški farmacevti ob tej raziskavi znova ugotavljajo, da si bolniki praviloma želijo, da jih lekarniški farmacevt opozori na morebitne težave, ki jih lahko povzroči sočasno jemanje zdravil in drugih izdelkov. Rezultati se ujemajo z ugotovitvami raziskave o navadah slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil, ki jo je Sekcija farmacevtov javnih lekarn izvedla ob Dnevu slovenskih lekarn v letu 2010. Omenjena raziskava je namreč pokazala, da starostniki pri svojih zdravilih dobro poznajo namen uporabe, odmerek zdravila, način uporabe in čas zdravljenja, manj pa poznajo neželene učinke in medsebojno delovanje zdravil, o čemer si želijo več svetovanja v lekarni.

Pri 62 % vseh bolnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, so lekarniški farmacevti zaznali potrebo po intervenciji, pri nekaterih od teh je bila intervencija potrebna zaradi več različnih kombinacij zdravil (pri 76 bolnikih je bilo potrebnih skupaj 94 intervencij), večinoma le pri prvi izdaji, kjer je bolnika ali zdravnika priporočljivo opozoriti na dodatna tveganja, ki izhajajo iz kombinacije zdravil. Lekarniški farmacevti so za vsako intervencijo pripravili opis in posledice interakcije, izjeme znotraj skupine ter predlog z opisom za ukrepanje. V devetih primerih so ugotovili, da so se nekatere težave dejansko klinično izrazile in so predvideli, da gre za posledice sočasne medsebojne uporabe določenih zdravil, kar pa zaradi pomanjkanja podatkov ne morejo trditi z gotovostjo.

Raziskava potrjuje pomembno vlogo lekarniških farmacevtov pri zaznavanju potencialnih interakcij in primerni intervenciji, kar ima ključno vlogo pri kakovostni, učinkoviti in varni uporabi zdravil. Lekarniški farmacevt ima tudi vpogled v vsa zdravila izdana na recept, kakor tudi zdravila brez recepta in prehranska dopolnila, ki jih bolnik kupi sam. Zato bolniku lahko tudi ustrezno svetuje, hkrati pa tudi posreduje pri zdravniku. S pregledom terapije glede interakcij lahko lekarniški farmacevt tudi pomembno razbremeni zdravnike in jim hkrati tudi nudi dodatni strokovni informativni vir oziroma podporo pri zdravljenju bolezni z zdravili.

Raziskava je znova potrdila, da tudi bolniki želijo farmacevtova opozorila in skrb, saj na takšen način s pravilnim jemanjem prispevajo k želenemu delovanju zdravil. Spodbujanju pravilnega jemanja in boljšega poznavanje zdravil, s katerimi se zdravi bolnik, je namenjena tudi akcija Dan slovenskih lekarn, ki jo organizirata Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije. Letos bodo lekarniški farmacevti 26. septembra ob Dnevu slovenskih lekarn opozarjali na pravilno in varno uporabo zdravil pri kroničnih bolnikih.

Projekt Ocena klinično pomembnih interakcij pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji s pomočjo farmakoterapijskih pregledov v lekarni je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

RSS Ustavi se!