fbpx

Pust, pust lačnih ust

Aktualno, Dogodki, Dom & prosti čas

Pust je čas rajanja in zganjanja norčij, je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko se skrijemo za pustno masko.

Pust je čas, ko se oblečemo v pustno šemo, maškaro. Je čas rajanja, veseljačenja in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno masko lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme prevzamejo oblast.

Nastanek pusta

Pust je starodavni običaj, katerega praznovanje sega v predkrščansko dobo in izvira iz Rimskih časov, ko so se v predpomladnem času ob praznikih tudi že šemili. Pozneje se je običaj pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi. V času krščanstva pa so v srednji Evropi po letu 1300 praznik prestavili pred 40-dnevni predvelikonočni postni čas, tako da ima zdaj na koledarju svoj čas in ime, ki naj bi izhajalo prav iz posta.

Preberite tudi: Slastne miške brez glutena

Pustni čas

Pustni čas je premakljiv in odvisen od Velike noči – cerkveni praznik, ki nastopi prvo nedeljo po spomladanski polni luni. 47 dni pred Veliko nočjo je pustni torek.

Pomlad v letu 2016 nastopi 21. marca, prva polna luna po tem datumu je v sredo, 23. marca 2016, prva nedelja po polni luni je 27. marca 2016. Takrat je Velika noč. Od tega datuma odštejemo 47 dni in dobimo 9. februar 2016 – pustni torek.

Pustni teden

Pustovanje se prične že pred pustnim torkom in doseže vrhunec v soboto in nedeljo, ko potekajo pustni karnevali in pustne povorke.

Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, opustiti meso, predpostna nedelja).

Pustni torek

Pustne šeme preganjajo zimo in kličejo pomlad, zato se na pustni torek pusta obsodi na smrt. Ker pa se gospa zima ne da tako zlahka odgnati, so pustne šeme polne živih barv in vseh oblih, groznih in smešnih. S piščalkami, trobentami, zvonci in drugimi zvočnimi pripomočki opozarjajo nase.

pust polz

Tradicionalne pustne maškare

Skozi čas so se na različnih področjih Slovenije razvili različni pustni običaji, katerim je skupna točka preganjanje zime in priprava na pomlad. Tako obstaja več skupin z različnimi maskami, ki imajo vsaka svojo vlogo. Tradicionalni običaji in povorke so turistično dobro obiskani.

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«.

Znani pustni karnevali in pustne povorke

Vsako leto so v času pustovanja organizirane pustne povorke in pustni karnevali, kjer v povorki sodelujejo različne našemljene skupine in posamezniki liki. Te vsako leto poleg tradicionalnih pustnih mask predstavljajo razne dogodke iz vsakdanjega življenja in se norčujejo iz odmevnih dogodkov preteklega leta.

maske

Najbolj znani in množično obiskani karnevali in povorke so:

Najbolj znane tuje pustne povorke pa so:

  • Reški karneval
  • Beneški karneval
  • Kolnski karneval
  • Rio karneval

Nekaj o kurentovanju

Kurentovanje je slovenski ljudski običaj, ki se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod kurentov skozi vas v prav tako značilni opravi in glasnim zvonjenjem. Danes se kurentovanja mnogokrat priredijo kar v mestnih središčih.

kurenti

Gre za največjo organizirano pustno karnevalsko prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi, katere namen je ohranitev kulturne dediščine etnografskega izročila ptujskega območja in Slovenije. Kot pustna prireditev velja vse od leta 1960 in je dobila ime po znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu. Kurentovanje se običajno začne s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo ter odvijanjem bogatega kulturnega in zabavno-glasbenega programa. Pustni torek velja za dan, ko se zberejo pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo. Mednarodna in karnevalska povorka je ta, ki poskrbi za pokop pusta.

Namig …

Ko našemljeni otroci hodijo od hiše do hiše, bodo dosegli veliko več uspeha, če bodo zapeli ali pa povedali kakšno pustno pesmico.

Od hiše do hiše, od vrat do vrat, 
prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
Zato pa nam dajte
en evrček, dva, tri bobe, tri krofe ter košček mesa.

Vir: Wikipedia

Foto: Google

Po izboru uredništva


Sledite nam