fbpx

Proti virusu se borimo s 5.000 let starimi sredstvi

Koronavirus

Človeštvo ima bogate izkušnje s pandemijami in preprečevanjem le-teh. Sredstva za zajezitev pa so v osnovi že stoletja enaka.

Umivanje rok, samoizolacija in razkuževanje. To so glavni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, ki nam jih na dušo polagajo pristojni organi in ki bi se jih morali držati vsi.

Medicina pospešeno išče cepivo za covid-19, po zadnjih napovedih pa tovrstnega sredstva ne bo vsaj do konca letošnjega leta. Tako nam v boju proti virusu ostajajo ukrepi, ki so jih poznali že pred tisočletji.

Alkohol kot anestetično in dezinfekcijsko sredstvo je že dolgo prisoten v civiliziranem svetu. Prvi sledovi destilacije alkohola segajo okrog 4.000 let nazaj, zgodili so se v dolini reke Ind.

Prva znana bolnišnica, ki je uvedla dezinfekcijo z alkoholom, je bila s strani kalifa Haruna al-Rašida (763-809) zgrajena ustanova v Bagdadu na začetku 9. stoletja.

Arabski izraz za esenco pri destilaciji alkohola – “al-kuhul” je postal osnova za naziv opojne substance v številnih sodobnih jezikih.

destilacija alkohola 9. st.

Karantena se zgodovinsko povezuje z znamenitim mislecem z imenom Ibn Sīnā, na Zahodu poznanim kot Avicena. V Buhari rojen zdravnik, filozof, matematik in fizik je živel na prelomu tisočletja (980-1037).

Avicena je bil prvi, ki je kot ukrep za preprečevanje širjenja kužnih bolezni predpisal 40-dnevno karanteno. V arabščini je metodo poimenoval “al-Arba’iniya”, kar so Benečani prosto prevedli kot “štirideseta”, ali po njihovo – “quarantena”.

V islamskih državah, ki so bile v razvoju medicine pred krščansko Evropo, so karanteno redno uporabljali že vse od 11. stoletja ob izbruhih gobavosti in drugih bolezni, v Evropi pa se je metoda razširila v 14. stoletju ob izbruhu kuge. Takrat so morale posadke ladij po prihodu iz daljnih dežel 40 dni ostati v izolaciji. Tako se je izraz “karantena” ohranil do danes.

koronavirus covid-19 Filipini

Dokaze o uporabi sodobnemu milu zelo podobne snovi z namenom ohranjanja osebne higiene so našli v starem Babilonu, datirajo pa okrog 2.800 let pred našim štetjem. 

Milo kot ga poznamo danes pa se je prvič pojavilo v 10. stoletju na Bližnjem Vzhodu. Recept zanj je razkril perzijski alkimist, filozof, fizik in polihistor Abū Bakr Muhammad ibn Zakariyyā al-Rāzī (854-925).

Razkužilo nič bolje ne ščiti pred virusi kot redno umivanje rok. (Foto: Shutters

Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?