fbpx

Problematika brezposelnosti mladih zdravnikov

Zdravila in zakonodaja, Zdravje in bolezni

Večina teh, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, po sedanjih zakonih ne more niti v ordinacije.

zdravnik

Anomalija na področju brezposelnosti na eni in nezasedenih zdravniških delovnih mest na drugi ima več razlogov. Slovensko zdravniško društvo (SZD), ki stanje spremlja zdaj že nekaj časa, je zaskrbljeno in skuša k reševanju pristopiti s svojimi predlogi. Dejstvo je, da je 500 prostih delovnih mest v osnovnem zdravstvu, obenem pa 153 brezposelnih zdravnikov. A večina teh, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, po sedanjih zakonih ne more v ordinacije.

zdravnikSekcija za mlade zdravnike je aktivni del SZD, zato je Glavni strokovni svet SZD seznanjen tako s problematiko specializacij kot brezposelnostjo, zlasti mladih zdravnikov. Ugotavlja se, da je zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine majhno. Kljub veliki brezposelnosti mladih zdravnikov se na zadnjem razpisu specializacij niso zapolnila vsa razpisana mesta. Sprašujejo se, kje je mesto družinske medicine in kakšno vlogo opravlja družinski zdravnik v družbi danes? V Sloveniji imamo na 100.000 prebivalcev 50 družinskih zdravnikov, v EU povprečno dvakrat več, v Avstriji, Nemčiji in Franciji pa trikrat več. Med našimi študenti medicine za delo družinskih zdravnikov sploh ni zanimanja. Od 175 vprašanih v anketi bi jih le pet želelo postati družinski zdravnik, kar pa sploh ni nenavadno. Plače so tukaj med najnižjimi, obremenitve pa največje.

Kako na problematiko gleda Slovensko zdravniško društvo, ki si želi strokovnega kadra in strokovnih delovnih pogojev za svoje zdravnike? »Potrebno bi bilo sistematsko načrtovanje kadrovske politike. Osnova za to je mreža zdravstvenih ustanov in dejavnosti, ki bi opredeljevala tudi kadrovske potrebe na različnih nivojih zdravstvene dejavnosti. Res pa je, da je trenutno velika ovira pri zaposlovanju mladih zdravnikov finančna kriza, zato se postavljajo kadrovske omejitve, ki pa trenutno na področju družinske medicine niso v ospredju, kjer še vedno niso zasedena vsa razpisana mesta za specializacije. Da bi povečali zanimanje mladih zdravnikov in presegli ta razkorak med dejanskimi potrebami in brezposelnostjo zdravnikov, bi bilo potrebno najti načine stimuliranja mladih zdravnikov, da bi se pogosteje odločali za specializacijo iz družinske medicine. Ne gre zgolj za materialno stimulacijo, čeravno je ta v teh časih pomembna, temveč bo treba spremeniti odnos do družinske medicine in zdravnikov tega področja. Zlasti s strani kolegov, ki delujejo na sekundarnem in terciarnem nivoju. Potrebno bi bilo zagotoviti ustrezne pogoje dela, olajšati in poenostaviti pridobivanje koncesij. V prehodnem obdobju, ko se soočamo s tolikšnim pomanjkanjem zdravnikov na primarnem nivoju, verjetno ni najbolj ustrezna rešitev zasposlovanje zdravnikov iz tujine. Ti kolegi prihajajo z različnimi nivoji strokovnega znanja. Velik problem je neobvladanje slovenskega jezika, za marsikoga iz držav na Balkanu pa Slovenija predstavlja le odskočno desko za naprej v tujino. Zato bi trenutno edina sprejemljiva rešitev bila boljša stimulacija in razbremenitev družinskih zdravnikov na področjih, ki bi jih lahko pokrili specialisti drugih specialnosti.«

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva
prof.dr. Pavel Poredoš


Sledite nam