fbpx

Prihodnost imajo ljudje z značajem

Novice

Deliti je v življenju najpomembnejša stvar in prav znanje je neskončen vir, ki se nikoli ne izčrpa.

Prof. dr. Nikica Gabrić je zdravnik, manager in lastnik bolnišnice za oftalmologijo Svjetlost, ki velja za eno največjih oftalmoloških klinik v Evropi. V prvi vrsti pa je oseba, ki navduši z vulkanom znanja in eksplozijo energije. Pogovarjala sva se, kako vodi podjetje, zna motivirati zaposlene in kako mu je uspelo vzpostaviti delovno okolje, v katerem čutite pozitivno ozračje in prijaznost. Takšno, ki ji v slovenskem prostoru še zdaleč nismo kos.

prihodnost_imajo_ljudje_z_znacajem-1Nikico Gabrića odlikujejo neizmerne ideje in znanje, ki ga kot predavatelj predaja po vsem svetu. Pri inovacijah izhaja iz medicine in jih preliva na področje voditeljstva. Ima štiri klinike, v katerih je zaposlenih 50 očesnih zdravnikov, skupno pa ima 115 zaposlenih. Zagovarja, da moraš imeti rad to, kar počneš. Da mora biti delo enako igri. Pri tem je najpomembneje, da ohranjaš pozitivizem in verjameš v svoj cilj.

Ko ste bili mladi, ste želeli postati astronavt, pa ste postali zdravnik. Danes ste manager in zdravnik. Se počutite bolj manager ali zdravnik? Ko sem odprl kliniko Svjetlost, sem bil sto odstotkov zdravnik, sto manager in sto lastnik. S časom so se vloge spremenile. Danes le 10 odstotkov delovnega časa preživim kot zdravnik, 50 kot manager in sto kot lastnik. Ko sem bil še mlad zdravnik, so bile operacije in uva- janje novih tehnologij in metod zdravljenja zame izziv. Zdaj veliko bolj uživam v izobraževanju mladih in veselju, ki ga doživljam ob njihovih uspehih.

Pravite, da so največja blokada sprememb zdravniki, ki mislijo, da vse vedo. Zakaj zdravniki ne bi smeli voditi zdravstvenih ustanov? Zdravniki nimajo potrebnega ekonomskega znanja, ne obvladajo managementa, financ, prava, dela z ljudmi. Le redki so se poleg medicine izobraževali tudi na teh področjih, ki pa so ključna, če želiš voditi posel.

Kako ste prišli na idejo, da bi imeli svojo kliniko?

Oftalmolog sem postal leta 1990. Vedel sem, da se moram najprej dokazati v javni bolnišnici. Z 39 leti sem postal najmlajši vodja neke hrvaške klinike. Takrat je klinika Svjetlost, ki sem jo ustanovil s svojim mentorjem, že delovala in v njej sem delal v prostem času. Hitro mi je postalo jasno, da se moram v celoti posvetiti zasebnemu poslu, saj si v državnem sistemu vedno omejen in vseh idej ni mogoče uresničiti. Ko si na svojem, pa imaš toliko, kolikor vložiš.

Vašo kliniko prevevajo živahnost, profesionalnost in prijaznost. Zdravniki niso vzvišeni. Kako ste to dosegli?

Zaposleni v naši kliniki so osredotočeni, predani in strastni. Mladi ljudje delajo pri meni po 12 ur dnevno. Lahko jih naučim vse, kar znam sam, jim omogočim najboljše izobraževanje in potovanja po svetu, vendar jih ne morem prisiliti, da bi uživali v tem, kar počno. Taki ponavadi obupajo, še preden začnejo specializacijo. Ljubeznivost in profesionalnost osebja sta kazalnika, da so zadovoljni. Smo zasebna ustanova in vsak bolnik nam je pomemben, saj je naše najboljše priporočilo.

Imate poseben sistem napredovanja. Kaj je njegov ključni dejavnik?

Vsak zdravnik, ki želi napredovati, mora vse, kar zna, prenesti na nekoga drugega. Tako se lahko v miru posveti novim nalogam in izzivom in se uči deljenja z drugimi. Deliti je v življenju najpomembnejša stvar in prav znanje je neskončen vir, ki se nikoli ne izčrpa.

Kako motivirate zaposlene?

Ko pride k nam nov zdravnik in vidi mlade kolege, ki dobro zaslužijo, potujejo po svetu in spoznavajo vrhunske strokovnjake, so ustvar- jalni in svobodni, takrat se motivacija bodisi rodi bodisi taka oseba obupa. Prednosti dela v naši kliniki so velike, ampak zahtevajo tudi veliko vlaganja. Vendar je jasno, trud se vsakemu povrne.

Vaša klinika deluje nemoteno, pa če ste tam ali ne. Kako ste to dosegli?

Pomembno je, da vse, kar znaš, preneseš na druge ljudi. Imam 50 zdravnikov, ki obvladajo svoj posel, zato se sam lahko ukvarjam z managementom klinike, marketingom, razvijanjem strategij in širitvijo posla. Če svojih ljudi prej ne bi izobrazil, si tega ne bi mogel privoščiti.

Zanimivo je, da prav nihče od vaših zaposlenih ne nosi očal. Tudi vi ste imeli operacijo, vendar šele pred leti. Zakaj tako pozno?

Za operacijo sem se odločil, da bi pokazal pacientom, da zaupam v našo tehnologijo in me ni strah deliti njihove usode. Ta poteza mi je prinesla desetkrat več strank. Deset naših zdravnikov in osem iz ekipe medicinskega osebja se je prav tako odločilo za lasersko odpravo dioptrije, ker prav tako verjamejo v tehnologijo, ki jo uporabljamo. Veliko laže se je približati pacientu, če govoriš iz lastne izkušnje.

Veliko vlagate v najmodernejše naprave v svetu. Imate laserski stroj v vrednosti 400.000 evrov …

Pravzaprav imamo štiri. Če nimaš vrhunske opreme, ne moreš zagotavljati vrhunske storitve. Opremo obnavljamo vsakih pet let in kupujemo le tisto, kar je na našem področju prav v vrhu. V 15 letih obstoja klinike si nisem niti enkrat izplačal dobička, ampak sem ga vedno vložil v opremo in ljudi.

Na kliniki pogosto gostite svetovno znane kirurge za oči. Ali tako pokrijete področja, ki jih vi ne, ali da lahko rečete, da ponujate le najboljše?

Klinika Svjetlost je edina ustanova v regiji, ki ponuja celotno oftalmološko storitev. Strokovnjaki prihajajo k nam zaradi prijateljskega odnosa, ki ga imamo. Recimo Lyndon da Cruz, vrhunski strokovnjak za bolezni zadnjega dela očesa, pride vsake tri mesece. Pa ne zaradi kakšnega primera, ki ga sami ne bi znali rešiti, ampak da naše mlade zdravnike seznani z izsledki svojih najnovejših raziskav.

Imate zanimiv način kadrovanja. Ga lahko opišete?

Mlademu zdravniku, ki želi postati oftalmolog, postavim tri ključ- na vprašanja. Prvo je, zakaj prav to področje. Če ugotovim, da niha med več področji, pri nas ne dobi zaposlitve, saj to pomeni, da oftalmologiji ni v celoti in z ljubeznijo predan. Drugo vprašanje se glasi, kaj vidite v gozdu. Kdor ne more opisati, kaj vidi, ne dobi službe, saj se očitno ne znajde dobro v nepričakovanih okoliščinah. Kdor reče, da vidi veverico, sonce, potok, se bo znašel, saj je ustvarjalen. Na koncu jim rečem, če želite dobiti službo, morate tri mesece delati prostovoljno. Kdaj lahko začnete, danes ali jutri? Kdor bi začel jutri, ne bo dobil službe.

Ali boste zdaj vprašanja spremenili, glede na to, da lahko nekdo to prebere in bo vedel, kaj odgovoriti?

Ni potrebe, saj se v treh mesecih prostovoljnega dela pokažejo predanost, točnost, hitrost osvajanja novega znanja itd. Spremljamo osredotočenost, predanost in strast. Pred kandidatom so trije meseci, v katerih se mora dokazati. Ne more se pretvarjati 12 ur dnevno vse tri mesece. V tem obdobju ocenim, ali so bili odgovori iskreni, ali se nekdo lahko vklopi v mojo ekipo in ali ga v prihodnosti vidim poleg sebe.

Predavate po vsem svetu, v Sloveniji ste bili prvič kot gost konference o inovativnosti. Kaj menite, kako lahko podjetnik s svojo inovacijo uresniči svoje sanje? Kaj je vaš nasvet za vse, ki želijo, da bi jim tako uspelo, kot je vam?

Najpomembneje je, da smo pozitivni in da verjamemo v svoj cilj. Človek ima več kot 50.000 misli na dan. Več kot 70 odstotkov jih nikoli ne izgovori, ampak 30 odstotkov se jih ponavlja vsak dan. Vse te misli določajo nas in naše življenje. Lahko so pozitivne ali negativne. Negativne sprožajo negativno energijo in ta vedno vodi do destrukcije tako na zasebni kot obči ravni. Pozitivna misel pa ustvari željo, želja ustvari cilj, iz katerega nastane načrt, iz tega nastane akcija, iz akcije pa delo. S ponavljanjem dela nastaja navada, ta pa oblikuje značaj. Ljudje z značajem imajo prihodnost.

Poleg tega so v poslu pomembne osredotočenost, predanost in strast, zadnja je ključna. To, kar delaš, moraš imeti rad, biti ti mora kot igra. Če delo doživljaš kot obvezo, nikoli ne boš imel dovolj motivacije za doseganje večjega uspeha.

Andreja Jernejčič Vizjak


Sledite nam