fbpx

Previdno pri športnih aktivnostih!

Bolezni, Gibanje, Zanimivo

Uporabo protibolečinskih zdravil ali pričetek zdravljenja na fizioterapiji brez pregleda zdravnika odsvetujemo, saj…

Športna poškodba je vsaka poškodba, ki se pripeti med ukvarjanje s športnimi dejavnostmi in se po navadi pojavi zaradi nesorazmerja med telesnim naporom in nepripravljenostjo telesa takšnemu naporu. Ob takih poškodbah se po navadi najbolj poškodujejo vezi, kite, mišice, sklepi in kosti. Pripetijo se ob rekreaciji, na treningih in usposabljanjih. Njihovo število kljub vse bolj dostopnim informacijam in dobro opremljenih prostorih za vadbo, vztrajno raste. Tudi zato, ker število ljubiteljev športa narašča in so premalo pozorni na priporočila strokovnjakov.

Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg, član Ameriške akademije ortopedskih kirurgov iz Zavoda Arthron, kjer obravnavajo športne poškodbe in poškodbe sklepov opozarja:

„Pred začetkom intenzivnega ukvarjanja s športom priporočam pregled pri osebnem zdravniku ali specialistu medicine dela prometa in športa, ki bo ocenil splošno zdravstveno stanje in njegovo ustreznost za ukvarjanje s konkretnim športom. V primeru težav s sklepi, kostmi in/ali mišicami priporočam tudi pregled pri specialistu Iztok_Pilihkirurgu, travmatologu ali ortopedu. S tem se zmanjša možnost, da bo pri izbranem športu prišlo do poslabšanja bolezni ali poškodbe.

“Pred sleherno intenzivno športno vadbo priporočam dosledno ogrevanje vsaj 10 minut ter raztezanje, pri čemer je treba raztezne položaje zadržati po 30 sekund in opraviti po 3 ponovitve. Raztezanje priporočam ponoviti tudi po končani športni vadbi.”

Delitev športnih poškodb

Vse športne poškodbe lahko razdelimo na akutne in kronične. Akutna poškodba je tista, ki se pojavi nenadoma in povzroča motnje v strukturi poškodovanega tkiva. Kronične poškodbe v športni medicini spadajo v poškodbe zaradi prevelikih obremenitev in so pogosto posledica nepravilne vadbe.

Akutne poškodbe povzročijo trenutne poškodbe tkiva in pripeljejo do trenutne nesposobnosti za vadbo. Rekreativec ali športnik pred akutno poškodbo ni nujno imel težav s poškodovanim delom telesa. Po akutni poškodbi ni več sposoben opravljati športne dejavnosti. Prvi korak k rehabilitaciji akutnih poškodb je prekinitev vseh dejavnosti in obisk osebnega zdravnika.

Čeprav obstaja v športu večje število možnih akutnih poškodb, so najpogostejše:

  • Zlomi – težka, vendar še vedno precej redka poškodba, ki pomeni zlom kosti.
  • Zvin – enako redka poškodba, ki ima za posledico premik kosti v sklepu in ni možnosti spontane vrnitve v izhodiščni položaj.
  • Nateg – najpogostejša akutna športna poškodba vezi in/ali mišic.
  • Zasuk (twist ali subluksacija) – kratkotrajna poškodba v sklepu, ko se kosti spontano vrnejo v izhodiščni položaj, vendar zaradi natega mehkih struktur sklepov (kite, vezi in mišice) ostaja nestabilnost.
  • Relativno redke so tudi poškodbe določenih organskih sistemov, kot npr. poškodba oči, zob, meniskusa in poškodbe notranjih organov.

Kronične poškodbe

Za razliko od akutnih, so kronične poškodbe tiste, pri katerih je določeno tkivo večkrat poškodovano, pa vendar ne toliko, da bi človek z aktivnostmi prenehal. V času rehabilitacije prekinitev vadbe ni potrebna, vendar jo je treba prilagoditi in/ali omejiti.

Kronične poškodbe nastanejo ob dolgotrajno in tehnično premalo premišljenih ter prezahtevnih gibov, na katere je telo premalo pripravljeno.

Kronične poškodbe zahtevajo daljšo rehabilitacijo in celosten pristop strokovnjakov.

„Če se med ali po vadbi pojavijo bolečine, otekanje in/ali omejeno delovanje sklepov, ki so za razvoj dodatnih okvar še posebno dovzetni, priporočam prekinitev športne dejavnosti in obisk zdravnika. Uporabo protibolečinskih zdravil ali pričetek zdravljenja na fizioterapiji brez pregleda zdravnika odsvetujem!“,

svetuje Iztok Pilih.

Kronične poškodbe so:

  • Kronične bolečine v križu – pogosto zaradi premikov diska med vretenci in tudi morebitni premiki stranskih sklepih vretenc.
  • “Vnetje pokostnice” ali tekaška golen – pogosta bolečina pri tekačih v predelu goleni, ki je povezana z vnetjem pokostnice.
  • Tekaško koleno – bolečine v sprednjem delu kolena, kot posledica trenja med distalnim delom Iliotibialni trakta in izrastkom stegnenice.
  • Vnetje Ahilove tetive – pri obremenitvah pride do vnetja kit in njihovih ovojnic.
  • Skakalčevo koleno – ostra bolečina v spodnjem delu pogačice.
  • Burzitis – vnetje mehkih struktur, ki obkrožajo sklepe.
  • Epycondylitis – vnetje delov tetive, ki so povezane z zunanjo in notranjo delov kolen in komolcev.
  • Stres fraktura ali utrujenostni zlom – poškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev kosti, najpogosteje na goleni in medenici.

 

Preventiva in pomoč

Telo potrebuje ustrezno pripravo, raztezanje in ogrevanje, ki temelji na lahki aerobni aktivnosti. Za oskrbo v domači lekarni se priporoča hladilno – grelni gel v vrečkah, elastični povoj, heparinska krema, protibolečinske tablete in kreme za lokalno uporabo, ki blažijo oteklino ali bolečino.

Ob poškodbi ne pozabite na zlata pravila, kot so zaščita poškodovanega dela, počitek, hlajenje z ledom in opora poškodovanemu delu. Če se poškodovano mesto ne umiri, poiščite strokovno pomoč tudi na forumu Športne poškodbe in poškodbe sklepov.

logo_zavod_vse_bo_v_redu_triglav

Projekt Mesec aktivnosti za zdravje podpira Zavarovalnica Triglav d.d. Še več zanimivih zgodb in koristnih nasvetov s področja zdravega življenja si preberite na portalu Vse bo v redu.


Sledite nam