fbpx

Preverjanje delovanja pljuč v le enem vdihu

Bolezni, Človeško telo, Zdravje

Spirometrija je preprosta diagnostična preiskava za merjenje pljučne funkcije ter diagnosticiranje bolezni pljuč in dihal, skupaj z drugimi diagnostičnimi metodami pa prispeva k hitrejši diagnostiki in zdravljenju.

Vloga dihalnega sistema je izmenjava plinov – kisika in ogljikovega dioksida. To poteka ob sodelovanju pljuč s krvožilnim sistemom. Če organizem potrebuje več kisika, pljuča pa ne delujejo dovolj dobro, priskoči na pomoč srce s povišano frekvenco, tahikardijo, da čim prej nadoknadi zmanjšani vnos kisika. Da pljuča ne delujejo učinkovito, lahko kažejo mnogi simptomi in znaki pljučne funkcije: naduha (dispneja), kašelj, piskajoče ali hripavo dihanje, bolečina v prsih, izkašljevanje krvi ali modrikasto obarvana koža in sluznice (cianoza). V teh primerih je najboljše obiskati pulmologa.

Pacientova anamneza (podatki o njem in njegovi družini), o predhodnih in trenutnih boleznih ter o splošni ali poklicni izpostavljenosti škodljivim dejavnikom lahko zdravniku pomagajo pri diagnosticiranju bolezni in zdravljenju. Anamneza pokaže, ali simptomi izvirajo iz dihalnega sistema ali pa kažejo na motnjo katerega drugega sistema v telesu. Če je treba natančneje preveriti delovanje pljuč, se poleg podrobnega kliničnega pregleda pogosto priporoča spirometrija.

Merjenje vdiha opravimo s spirometrijo

Spirometrija je preprosta diagnostična preiskava za merjenje pljučne funkcije ter diagnosticiranje bolezni pljuč in dihal. S tovrstnim merjenjem dobimo vrednosti pljučnega volumna, kapacitete pljuč in hitrosti pretoka zraka ob vdihu in izdihu, kar kaže, koliko zraka lahko oseba izdihne v enem izdihu. Tako dobimo pomembne podatke in smernice pri diagnosticiranju bronhialne astme, alergije, kroničnega bronhitisa, kronične obstruktivne pljučne bolezni, pljučnega emfizema oziroma drugih bolezni dihal. S tem preprostim testom lahko – včasih še pred pojavom simptomov – potrdimo ali izključimo, da ima oseba pljučno bolezen.

Gre za zelo preprosto metodo

Spirometrija je za zdravnike nadvse dragocena diagnostična metoda, za pacienta pa je popolnoma neboleča, zato je – sicer pogosto prisoten – strah pred preiskavo povsem odveč. Je kratkotrajna, ne zahteva nobenih posebnih predhodnih priprav, ključna pa sta pravilna tehnika dihanja in dobro sodelovanje z zdravnikom. Preiskava poteka tako, da pacient zajame kar največ zraka, nato pa čim hitreje in do konca izdihne ta zrak iz pljuč v napravo. Zaradi večje natančnosti se testiranje izvede večkrat zaporedoma.

Kdaj je spirometrija potrebna?

Slabo delovanje pljuč je običajno prisotno pri osebah, ki trpijo za bronhialno astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Spirometrija se kot diagnostična metoda priporoča kadilcem, osebam s težavami pri dihanju v mirovanju ali ob naporu, z nočnim oteženim dihanjem (dispnejo), občutkom piskanja v prsih ali trdovratnim kašljem. Je varna diagnostična metoda, pogosto priporočena tudi v okviru preventivnega pulmološkega pregleda.

Za mnoge zdravnike je spirometrija poglavitna in temeljna preiskava delovanja pljuč, zato jo pogosto izberejo kot prvo diagnostično metodo. Izvid spirometrije skupaj z izvidi drugih diagnostičnih metod prispeva k postavljanju končne diagnoze in sprejemanju odločitve o zdravljenju.

 

Foto: Pexels

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?