fbpx

Preprečujte antibiotično drisko

Zdravje in bolezni, Zdravje otrok, Življenjski slog

Jemljete antibiotike ali ste pravkar zaključili zdravljenje z njimi?

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb, vendar lahko povzročajo tudi neželene učinke: drisko, napenjanje, slabost ali krče v trebuhu.

Delež odraslih, ki zaradi uporabe antibiotikov dobijo drisko, lahko znaša tudi do 35 odstotkov (odvisno od uporabljenega antibiotika in drugih bolezenskih stanj). Manj znano je, da se lahko antibiotična driska v povezavi z jemanjem antibiotikov pojavi tudi dva meseca po zadnjem odmerku antibiotika.

Vzrok za drisko gre iskati v stranskem učinku antibiotikov, ki ga imenujemo disbioza, kar je porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote. Tega v večini primerov ne zaznamo, a ima lahko poleg kratkoročnih posledic, kot so omenjene črevesne težave in razrast glivic (kandidoza), tudi dolgoročne posledice – oslabljen imunski sistem in težave s presnovo hranil, ki lahko vodijo do težav s telesno težo.

Pomoč?

Številne študije so potrdile, da probiotiki dokazano pripomorejo k skrajšanju in zmanjšanju neželenih učinkov jemanja antibiotikov:

  • Zmanjšajo tveganje za razvoj driske ob sočasnem jemanju probiotikov in antibiotikov do 40 odstotkov.
  • Uživanje probiotikov lahko pomaga urediti in hitreje vzpostaviti porušeno črevesno mikrobioto.
  • Pomagajo k uspešnemu zaključku predpisane antibiotične terapije, saj zmanjšujejo možnost za nastanek tudi nekaterih drugih neželenih učinkov (napenjanje, kandidoza ali oslabljen imunski sistem). Za popolno ozdravitev je pomembno, da zaužijemo vse predpisane antibiotike.

Ob antibiotikih jemljite tudi probiotik Linex® Forte.

Svetujemo jemanje probiotičnega zdravila Linex® Forte že od prvega dne zdravljenja z antibiotiki, saj to pomaga preprečevati porušenje črevesne mikrobiote, prispeva k njenemu hitrejšemu obnavljanju in s tem preprečuje ali omili pojav neželenih učinkov antibiotične terapije. Tako lahko povečamo možnost za uspešen zaključek antibiotične terapije.

Kapsule Linex® Forte vzemite vsaj 3 ure po zaužitem antibiotiku in s probiotično terapijo nadaljujte še vsaj en teden po končani antibiotični terapiji.

Zanimivost
Vsi probiotiki niso enako učinkoviti. Za želeni učinek so nujni probiotični sevi s klinično dokazanim učinkom in potrjena kakovost izdelka, ki je temelj učinkovitosti. Številne študije probiotičnih sevov laktobacilov LA-5® in bifidobakterij BB-12®, ki jih vsebuje edino probiotično zdravilo pri nas Linex® Forte, trde kapsule, so potrdile njihov pozitivni učinek na pojavnost in trajanje antibiotične driske.

Antibiotična driska pri otrocih

Antibiotična driska pri otrocih se najpogosteje pojavi tekom zdravljenja in v manjšem deležu po končani terapiji, kot je to opaziti pri odraslih.

Pri otrocih je sestava mikrobiote drugačna kot pri odraslih. Približno 90 odstotkov bakterij v črevesju dojenega otroka pripada rodu Bifidobacterium, medtem ko je pri odraslih teh bakterij samo še 5 odstotkov.

Antibiotiki so lahko še posebno neugodni za populacijo bifidobakterij, ki sodelujejo pri prebavi vlaknin, preprečujejo okužbe ter pomagajo pri tvorbi vitaminov in drugih pomembnih snovi. Pri otrocih se denimo njihovo število zaradi jemanja antibiotikov zmanjša tudi do 40 odstotkov.

Zato vam ob antibiotičnem zdravljenju pri otrocih priporočamo sočasno uporabo probiotika Linex® Linbi – edinega probiotičnega zdravila na trgu, namenjenega lajšanju napenjanja in driske pri dojenčkih in otrocih, ki vsebuje le najbolj preiskovane in dokazano varne bifidobakterije BB-12®.

Antibiotiki poskrbijo za škodljive bakterije – vi lahko poskrbite za koristne.

Opombe:
LA-5® in BB-12® sta zaščiteni blagovni znamki podjetja Chr. Hansen A/S.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Reference:
Johnston B, et al. Coch Database of Syst Rev. 2011:11; Art. No.: CD004827.
McFarland LV. Fut Microbiol 2008;3(5):563-78.
Friedman G. Gastroenterol Clin N Am 2012; 41: 763–779.
Bailey LC. JAMA Pediatr. 2014;168(11):1063–1069.
Hempel S, Newberry S, Maher A, et al. JAMA. 2012; 307: 1959–1969.
Surawicz CM. J Pediatric Gastroenterol Nutr. 2003:37;2–3.
Rogelj I. Zbornik s kakovostjo do učinkovitosti. Lek, 2014.
Seki H. Pediatrics International 2003, 45: 86–90.
Centralna baza zdravil II (http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/), vpogled 27. 01. 2020.
Jungersen M in sod. Microorganism, 2014: 2: 92–110.
Keeney KM in sod. Annual Review of Microbiology 2014; 68: 217–235.
Nagpal in sod. Front. Med., 23 June 2014.
Shen NT in sod. Gastroenterology 2017; Jun;152(8):1889–1900.e9.
Black et al. Scand. J. Infect. Dis., 1991 ;23(2):247–54.
Chatterjee et.al. JAPI 2013.
Videlock EJ in Cremonini F. Aliment Pharmacol Ther 2012; 35: 1355–1369.
Blaabjerg S in sod. Antibiotics (Basel). 2017 Oct 12; 6(4).
Ouwehand AC in sod. Annals of Medicine 2016; 48 (4): 246–255.
McFarland LV in sod. World J Gastroenterol 2016 March 21; 22(11): 3078–3104.
Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food London, Ontario, Canada, April 30 and May 1, 2002.


Sledite nam