Alergije na hrano – psevdoalergije

Alergije na hrano – psevdoalergije

Prehranska oz. nutritivna alergija je imunološka preobčutljivost na alergene v hrani. Do nje pride zaradi motenega imunološkega odziva v sluznici prebavnega trakta. Običajno so glavni krivec beljakovine, redkeje genetsko spremenjena hrana in prehranski dodatki – aditivi, barve, konzervansi. 90 odstotkov alergijskih reakcij povzroči ena izmed naslednjih osmih jestvin: mleko, jajca, ribe, školjke, soja, arašidi, lupinasto sadje (oreščki) in gluten v žitih, kot so pšenica, rž in ječmen. Alergija na kravje mleko, sojo, gluten in jajca je običajno prehodnega značaja, sploh če se pojavi v prvih mesecih življenja, medtem ko ribe, školjke, arašidi in lupinasto sadje povzročajo dolgotrajno, pogosto trajno alergijo.

Prepoznavanje prehranske alergije na vidnih simptomih, je pa včasih težavno. Klinična slika nutritivne alergije je namreč zelo podobna prehranski intoleranci. Kaže se s širokim spektrom simptomov in motenj: kožne motnje (srbečica, edem, urtikarija – koprivnica, dermatitis), respiratorne motnje (rinitis, bronhialna astma, hipotenzija, bronhospazem), gastrointestinalne motnje (slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu) in v najhujših primerih anafilaktični šok. Trajanje in jakost simptomov sta odvisna od histamina in drugih posredovalcev alergijske reakcije, ki se sprostijo iz mastocitov.

Kako razlikovati med prehransko alergijo in prehransko intoleranco?

Prehranska alergija in prehranska intoleranca prizadeneta le določen del »občutljive« populacije. Vendar pa prehranska intoleranca ni oblika alergije, čeprav vnos določene hrane povzroči nezaželene alergijske simptome. Prehransko intoleranco opredelimo kot nezaželen odziv organizma na vnos določene hrane oz. njenih sestavin, posebej ob večjih količinah teh snovi. Medtem ko so alergije na hrano predvsem rezultat imunološkega odziva, do katerega pride po zaužitju določene vrste hrane, pri prehranski intoleranci nezaželena reakcija ni posledica odziva imunskega sistema in običajno ni tako močna, da bi ogrožala življenje. Ker imunskega sistema ne aktivirajo posredovalci, ki nastanejo z interakcijo antigenov in protiteles, pogosto govorimo o obliki nealergijske oz. psevdoalergijske reakcije. Prehranska intoleranca nastane zaradi pomanjkanja določenih prebavnih encimov; najpogostejša oblika – intoleranca na laktozo – nastane npr. zaradi primanjkljaja encima laktaze. Druge oblike prehranske intolerance so še intoleranca na konzervanse in aditive, na histamin (predelana hrana) in na salicilate (izvleček kvasa, med, mandlji, slive, breskve, marelice, jagodičevje, pomaranče, lubenice in jabolka).

Lahko hrana povzroči anafilaktično reakcijo?

Anafilaktična reakcija na hrano predstavlja resno zdravstveno težavo, saj je med najpogostejšimi vzroki za sistemsko anafilaksijo in zato eden najpogostejših razlogov iskanja nujne zdravstvene pomoči. K hrani, ki najpogosteje povzroči anafilaktično reakcijo, spadajo kravje mleko, oreščki, ribe, morski sadeži, sadje in zelenjava. Anafilaktična reakcija je smrtno nevarna alergijska reakcija, ki jo je nujno preprečiti. Najzanesljivejši ukrep je izločevalna (eliminacijska) dieta, torej izločevanje jestvin, ki izzovejo alergijsko reakcijo; v primeru anafilaksije pa je treba najprej vbrizgati adrenalin.

Poznavanje ustrezne prehrane in jestvin, ki vsebujejo alergene, ter zgodnje prepoznavanje znakov alergije sta ključni za ohranjanje zdravja in preprečevanje posledic alergijske reakcije.