Prehranska alergija in intoleranca

Prehrana, Zanimivo, Zdravje

Alergija na prehranske (nutritivne) alergene postaja zadnje desetletje tudi pri nas pomembna zdravstvena težava ter diagnostični in terapevtski problem v medicinski praksi. Ocenjujejo, da ima takšno alergijo od 1 do 2 % ljudi, med otroci do 3. leta pa celo 8 %.

Do težav, ki jih ljudje imenujejo “alergija na hrano”, lahko privede dvoje različnih dogajanj: prava alergija ali intoleranca. Pri pravi alergiji lahko laboratorijsko odkrijemo protitelesa proti alergenu – snovi, ki povzroča alergijski odziv. Prehranska intoleranca je motnja, pri kateri določene snovi v hrani povzročajo alergiji podobne simptome, a bolnik nima specifičnih protiteles; vzroki so različni (npr. pomanjkanje nekaterih prebavnih encimov).

V okviru vsakdanje prakse med prehransko alergijo in intoleranco ni razlike, saj povzročata enake simptome in znake (npr. slabost, krče v trebuhu, drisko). Ocenjujejo, da je intoleranca precej pogostejša od alergije.

Težave, ki jih povzroča intoleranca

Tako alergija kot intoleranca na sestavine hrane lahko prizadeneta mnoge organe in povzročata različne težave (pri čemer ne smemo pozabiti, da lahko nekatere sprožajo tudi drugi vzroki). Najpogosteje prizadeti organi so:

  • Prebavila. V njih lahko alergija oz. intoleranca med drugim izzoveta razjede na ustni sluznici (afte), vnetje želodčne in črevesne sluznice (gastroenteritis), vnetje debelega črevesa (kolitis) in celiakijo (vnetje tankega črevesa zaradi glutena v žitih). Kažejo se z napenjanjem, drisko ali zapeko (ali z obema) in pogosto s krči v trebuhu.
  • Koža. Na koži se pojavljajo alergijski oz. atopični dermatitis (ekcem), koprivka (urtikarija) ali otekanje kože in sluznic (angioedem).
  • Dihala. Med bolezenskimi motnjami dihal, ki jih povzročata alergijski odziv ali intoleranca, so astma (npr. po moki, mleku, konzervansih), alergijski nahod (npr. po mleku), vnetje obnosnih votlin, pri otrocih tudi vnetje srednjega ušesa.

Motnje se lahko kažejo tudi na drugih organih, vendar so tovrstne bolezni še slabo poznane, ker primanjkuje zanesljivih preiskav. Nekateri strokovnjaki npr. opisujejo prizadetost osrednjega živčevja z glavobolom ali migreno (po siru, rdečem vinu, čokoladi itd.) ter različne duševne motnje, npr. depresijo, težave z zbranostjo, vrtoglavico (po mlečnih izdelkih, žitih, jedrcih). Nekateri ljudje po določeni hrani doživljajo bolečine v mišicah, sklepih, kosteh, pekoč mehur, utrujenost in slabo počutje.

Samo alergija (ne pa intoleranca) lahko včasih povzroči izredno buren odziv, t. i. anafilaktično reakcijo, ki prizadene več organskih sistemov (srce in ožilje, dihala, prebavila, kožo) in lahko povzroči smrt. Dihalne poti se zožijo, mehko tkivo v grlu oteče; oboje oteži dihanje. Srčni utrip se pospeši, krvni tlak se zniža. Človek, ki doživi anafilaktično reakcijo, nemudoma potrebuje nujno zdravniško pomoč.

Vzroki alergije

Snovi v hrani, ki povzročajo alergijo, imenujemo alergeni. Tako pri otrocih kot pri odraslih so najpogostejši alergeni iz vsakdanjih živil, npr. mleka in mlečnih izdelkov, jajc, moke, žit, svinjskega mesa, pa tudi govedine, rib, rakov in školjk. Alergijo lahko povzročata sadje in zelenjava, predvsem sveže peškato in koščičasto sadje, pogosto pri ljudeh, ki imajo spomladi seneni nahod na breze ali trave – govorimo o navzkrižno reaktivnih alergenih. Alergeni lahko izvirajo iz različnih jedrc, predvsem orehov, lešnikov in arašidov. Redkeje izzovejo alergije agrumi (pomaranče, limone, grenivke), kiviji ali banane. Alergijske težave zaradi zelenjave so najpogostejše po svežem paradižniku, papriki in čebuli, redkeje jih izzovejo zelena solata, zelena, različni domači čaji ali začimbe (npr. gorčica, cimet, vanilija).

Vzroki intolerance na hrano

Intolerančne bolezni povzročajo različni prehranski dodatki, zlasti konzervansi (npr. v hrenovkah, suhem mesu, klobasah, salamah, paštetah, topljenem siru, umetnih pijačah), pa tudi snovi za izboljšanje okusa ali arome, barvila in antioksidanti. Vendar so sorazmerno redke: ocenjujejo, da povzročajo prehranski dodatki le majhen delež primerov intolerančnih težav.

Škodujejo lahko tudi nekatere naravne snovi, ki jih vsebujejo določene vrste hrane, npr. fermentirani siri, čokolada, vino, pivo, ananas, banane, kislo zelje in kumare.

Med intolerančne bolezni spada tudi neprenašanje mleka. Vzrok je pomanjkanje prebavnega encima laktaze, zaradi česar je otežena (ali celo onemogočena) prebava mlečnega sladkorja (laktoze). Simptomi so napenjanje, trebušni krči, driska in vetrovi. Neredko podobne težave povzroča celiakija.

Prepoznava in zdravljenje

Za ugotovitev prave diagnoze je potreben temeljit pogovor med bolnikom in zdravnikom o tem, kakšne težave se pojavljajo, kdaj in po kakšni hrani. Včasih pride v poštev vodenje prehranskega dnevnika. Če sumimo, da gre za alergijo, jo lahko potrdimo s kožnimi testi, pri katerih v kožo vnesemo malo domnevnega alergena. Včasih preiskavo dopolnimo z ugotavljanjem specifičnih protiteles v krvi. Intolerančne bolezni je le redko mogoče odkriti s kožnimi testi.

Zanesljivo lahko alergijo oz. intoleranco potrdimo samo z obremenilnim testiranjem. Bolnik določen čas ne uživa živil, za katera sumimo, da povzročajo težave oz. vsebujejo alergene. Potem znova začne uporabljati posamezno živilo. Testiranje lahko opravlja doma; ob tem mora voditi dnevnik, v katerega vpisuje vse subjektivne občutke, simptome in klinične znake. Za posamezne organe so pogosto potrebne še specifične preiskave; pri prizadetosti prebavil npr. gastroskopija in biopsija sluznice dvanajstnika ter koloskopija.

Temelj zdravljenja je začasno ali trajno izogibanje hrani, ki povzroča alergijske oz. intolerančne težave; ukrep imenujemo izločitvena (eliminacijska) dieta. Če je bolnik alergičen na več alergenov hkrati, je takšna dieta lahko neprijetna in težavna, vendar edina zagotavlja življenje brez številnih težav. Zdravniki takšnim bolnikom pogosto predpišejo tudi zdravila proti alergiji. V poštev prihajajo predvsem antihistaminiki, npr. loratadin (Claritin), terfenadin (Teridin), ketotifen (Dihalar) ali astemizol (Histazol), a tudi zaužiti kromoglikat (Intal), ki deluje preventivno; pri kožnih alergijah pa mazila, lahko s kortikosteroidi.

Pri nekaterih prehranskih alergijah pomaga hiposenzibilizacija, med katero bolnik postopno dobiva vse večje odmerke alergena, kar zmanjša občutljivost oz. zviša prag alergijskega odziva.

Preberite tudi: Kaj je alergija?

Nadaljnji potek bolezni

Otroci pogosto v nekaj letih prerastejo težave, ki jim jih povzročajo npr. mleko, jajca ali čokolada, nikoli pa ne celiakije, ki jo povzroča žitna beljakovina gluten.

Pri odraslih se bolezenska slika izrazito spreminja. Stanje se lahko poslabša med prebolevanjem virusnih okužb, v stresnih okoliščinah, po telesnem naporu, ob mrazu, med jemanjem acetilsalicilne kisline (Aspirina) ali v dneh pred menstruacijo. Ko se bolezen izboljša, lahko sicer prenesejo (čeprav le za določen čas) živila, ki so jim prej škodovala. Tudi zaradi tega je ugotavljanje in obravnavanje prehranske alergije ali intolerance marsikdaj nadvse težavno in skoraj detektivsko delo.

Vabljeni, da se posvetujete na forum Alergija >

Poznate program Varuh zdravja?

Varuh zdravja je program aktivnega varovanja zdravja. Z njim Vzajemna zdravje ne le zavaruje, temveč pomaga zanj tudi skrbeti in ga ohranjati. Na spletni strani je brezplačna in odprta Spletna telovadnica Varuh zdravja za vse, ki želite narediti nekaj dobrega zase. V njej lahko s profesionalnimi trenerji dosežete svoje vadbene cilje in brez stroškov poskrbite za svoje počutje in zdravje. Več >>>

Vsebino Meseca aktivnosti za zdravje 2018 omogoča Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

Preberite tudi:

Pri alergiji na hrano je potrebno vzeti stvar v svoje roke