fbpx

Prehrana doječe matere

Novice, Prehrana, Zanimivo, Zdravje otrok, Žensko zdravje, Življenjski slog

“Kaj sploh lahko jem?” začne skrbeti doječe mamice kmalu po porodu, ko se pojavijo dojenčkova obdobja sitnosti …

“Kaj sploh lahko jem?” začne skrbeti doječe mamice kmalu po porodu, ko dojenčkova obdobja sitnosti po nasvetu sorodnic ali prijateljic pripišejo določeni vrsti hrane, ki so jo pojedle. Med ženskami so razširjeni različni, pogosto tudi nasprotujoči si “miti” o tem, s čim se lahko doječa mati prehranjuje in s čim ne.

Najnovejša priporočila Mednarodne zveze za dojenje v zvezi s prehrano doječe matere so pravzaprav zelo preprosta. Govorijo v korist temu, da jedo matere običajno hrano v skladu z načeli zdrave prehrane. To pomeni, naj posežejo po različnih vrstah zelenjave in sadja (oboje je lahko surovo ali kuhano), pa tudi po žitih in oreščkih. Odlični viri beljakovin so meso, jajca, mlečni izdelki in stročnice. Dobro pa se je izogibati zelo mastni, sladki in konzervirani hrani.

Hrana, ki ni priporočljiva

Doječe matere v prvih treh mesecih otrokovega življenja pogosto opažajo dnevna obdobja dojenčkove sitnosti. Običajno takrat najprej pomislijo, da je razlog v tem, ker so pojedle kaj takega, kar otroku ne ustreza. Vendar lahko podobna obdobja sitnosti opažamo pri različnih dojenčkih, ne glede na to, kako so hranjeni. Mati naj bo zato pozorna na svojo prehrano zlasti v primeru, če določena hrana njej sami povzroča težave (običajno v obliki vetrov), saj je precej verjetno, da bodo podobno odreagirala tudi dojenčkova prebavila. Tudi če so bili materini ali moževi predniki alergični na določeno vrsto hrane, je večja verjetnost, da tista hrana tudi otroku ne ustreza.

V primeru, da postane dojenček zelo siten po tem, ko je mati pojedla določeno vrsto hrane (zlasti z zelo močnim okusom ali zelo začinjeno) ali kadar je zaužila velike količine določene hrane ali pijače, naj dojenje nadaljuje, vendar naj se za nekaj dni odreče živilom, ki se ji zdijo sporna. Pri hrani, ki jo matere redno uživajo, npr. kravje mleko in mlečni izdelki, ki najpogosteje povzročajo alergične reakcije (poleg jajc, agrumov, pšenice in čokolade), pa lahko traja tudi dva ali tri tedne, da lahko izključimo dojenčkovo alergijo na ta živila.

Minerali in vitaminski dodatki

Nekatere doječe matere se sprašujejo, kako dojenje dolgoročno vpliva na zalogo kalcija v njihovem telesu. Raziskave so pokazale, da dojenje v resnici zmanjšuje tveganje za osteoporozo v kasnejših letih. Absorbcija kalcija iz hrane je namreč po tem, ko mati preneha dojiti, zelo učinkovita. Med nosečnostjo in dojenjem pa lahko matere vseeno poskrbijo, da bodo zaužile dovolj kalcija, tako da vključijo v prehrano mleko in mlečne izdelke (jogurt, skuto, sir), špinačo, jetra, sardine in oreščke (sezam, mandeljni).
Mineralni in vitaminski dodatki običajno niso potrebni, razen v primeru, ko se matere enolično prehranjujejo. Vegetarijankam, ki odklanjajo vsa živila živalskega izvora (tudi mlečne izdelke in jajca), svetujejo dodatke vitamina B 12.

Kar zadeva kakovost mleka, tudi materam, ki se ne prehranjujejo ravno v skladu z idealnimi merili zdrave prehrane, ni treba skrbeti. Primerjalna študija sestave mleka mater v manj razvitih družbah, kjer je prehrana zelo enolična in kjer je podhranjenost vsakdanji pojav, z dobro prehranjenimi materami, je pokazala, da je sestava mleka pri obojih zelo podobna. Seveda pa kakovostna prehrana blagodejno vpliva na zdravje in počutje mater, ki imajo ob ustrezni prehrani več energije in so bolj odporne proti boleznim.

Kaj in koliko piti?

Materino vodilo naj bo: “Piti glede na to, koliko sem žejna.” Mnoge matere imajo vedno kozarec pijače ob mestu, kjer običajno dojijo. Ta jih spomni, da ne spregledajo znakov žeje. Dobri viri tekočine so voda, sadni in zelenjavni sokovi, čaji, kompoti, mleko in juhe.

Pitje Vode

Količina tekočine, ki jo potrebujejo matere, je različna. Celo pri isti ženski se lahko razlikuje iz dneva v dan. Zato ne obstaja enotno priporočilo, koliko litrov tekočine naj bi vsaka doječa mamica dnevno zaužila. Raziskave so pokazale, da siljenje s pitjem, ki je lahko tudi zelo neprijetno početje, ne povečuje materine proizvodnje mleka.

Kar zadeva alkoholne pijače, je priporočilo takšno, naj se matere vsekakor izogibajo žganih pijač. Tudi večje količine vina ali piva odsvetujemo. Pol kozarca vina ali piva po glavnem obroku pa lahko nekaterim materam celo koristi, saj so po njem npr. bolj sproščene, kar lahko pospeši nastajanje mleka.

Mati naj bo pozorna pri pitju kave, saj kofein prehaja tudi v mleko. Poleg kave vsebuje kofein veliko vrst brezalkoholnih pijač, ki skupaj s sladkorjem, umetnimi sladili ali mehurčki CO2 prav gotovo tudi za dojenčka niso zdravi. Snov, podobna kofeinu, je tudi v čokoladi, kar je še dodaten razlog, da naj matere ne pretiravajo z njo.

Kako pospešiti tvorjenje mleka?

Težko bi rekli, da obstaja “magična” hrana, ki bi povečala materino proizvodnjo mleka. Tako ni treba piti npr. kravjega mleka, da bi proizvajali več svojega. Zaloga mleka (“ponudba”) se vzpostavlja glede na otrokovo “povpraševanje” torej, pogosteje in učinkovitejše kot sesa otrok, več mleka bo nastajalo in seveda obratno.

Hujšanje po porodu

“Kdaj bom spet imela takšno postavo kot pred porodom?” se sprašujejo matere. Doječe matere bodo lahko ta cilj dosegle na veliko prijetnejši način in hitreje kot tiste, ki ne dojijo. Večini doječih mater hujšanje ne predstavlja posebne obremenitve, saj se odvečni kilogrami med dojenjem porazgubijo kar sami od sebe. Dovolj je že, da se izogibajo visoko kalorične (mastne, sladke) hrane z malo hranilne vrednosti.

Za proizvodnjo mleka lahko telo namreč aktivira vire energije, ki so se (tudi v ta namen) v obliki podkožne maščobe nabrali v nosečnosti ali celo pred njo. Telo potrebuje približno dva meseca, da okreva po porodu in da vzpostavi primerno zalogo mleka. Po tem obdobju pa lahko, če to želi, mati nekoliko omeji vnos kalorij in s tem počasi in postopno izgublja telesno težo. V dodatno pomoč pri tem ji bo tudi skrb za telesno aktivnost – najprijetnejši in najpriročnejši so daljši sprehodi z nekoliko pospešenim korakom, v družbi dojenčka, ki je lahko bodisi v vozičku, “štorklji”, “kengurujčku” ali po šestem mesecu v posebej prirejenem nahrbtniku.

Izguba preveč telesne teže v prekratkem času je znak, da je materina prehrana energetsko preskromna in da je treba količino kalorij povečati.

V kratkem bi lahko napisano strnili v priporočilo doječim materam, naj jedo, kadar so lačne in pijejo, kadar so žejne. V veliki večini jim ni treba upoštevati nobenih kompliciranih dietnih pravil, katero hrano naj jedo in katere ne. Ne glede na to, kakšne prehranjevalne navade imajo, lahko z dojenjem dajo svojemu otroku najboljšo popotnico v življenje.

Poiščite zdrave in okusne recepte iz izdelkov Bio zone, ki jih pripravlja Alenka Košir.

Vsebino omogoča Mercator.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?