fbpx

Poznam znake, značilne za narcistično osebnostno motnjo (NOM), pa vendar …

Kam po pomoč, Odnosi

Pojasnili smo že, kaj je narcizem in kako se kaže. Toda kljub tovrstnemu znanju se lahko zaplete, saj se odnosi med ljudmi ne vzpostavljajo tako, da bomo v mislih ves čas imeli seznam, delali kljukice in na koncu sešteli točke ter prišli do nedvoumnega in čustveno sprejemljivega rezultata. Pogosto je ravno nasprotno!

Celo če se v nas oglasi opozorilni zvonec, ga utišamo in si dejstva prikrojimo po svoje, češ da pač raje poslušamo svoje srce – in tudi zaradi iluzornega prepričanja, da se bo nekaj zgodilo tako in tako preprosto zato, ker si mi to tako silno želimo.

Preberite tudi: Kako prepoznati znake narcistične osebnostne motnje

Kot to velja za vsako neprijetno, bolečo in tudi bolezensko zadevo, je tudi v tem primeru stvar najbolje preprečiti ali vsaj zelo hitro ustaviti. Takrat, ko še ne boli prehudo. Ko še nismo »uročeni« – in ko še nismo zlomljeni.

Več težav in pasti bomo poznali, manj možnosti je, da nas bodo ovirale pri prepoznavi porajajočega se patološkega odnosa. Zato je zelo pomembno, da se o tem čim bolj informiramo – in da obenem zares poznamo tudi svoje šibke točke.

Ne le zaradi svojih osebnih odnosov (partnerskih, družinskih …), temveč nam to znanje pride prav tudi pri drugih odnosih, v katere kot družbena bitja neizogibno vstopamo (področje službe, hobijev, prostovoljstva, družbena omrežja ipd.). Toda dokler tega znanja še nimamo (in žal ga preventivno, npr. v šoli ali družini, praviloma tudi ne pridobimo), je precej verjetno, da bomo imeli pri prepoznavanju NOM raznovrstne težave.

Težave pri prepoznavanju NOM


Slaba novica je, da bomo veliko večino znakov, po katerih bi lahko prepoznali narcisa, opazili šele tedaj, ko bomo z njim že globoko v odnosu. Slabo je tudi to, da večina zunanjih »opazovalcev«, npr. sorodstvo, skupni prijatelji, sodelavci, sosedje, ne bo opazila narcističnih znakov, kar pomeni, da nas ne bo nihče posvaril, nihče zares razumel, predvsem pa nam ne bo nihče znal razložiti, kaj se dogaja in kako poiskati izhod iz situacije. Še hujše: meniti utegnejo, da je nekaj narobe z nami, saj bodo narcisa videli kot prijazno, skrbno, radodarno, stabilno, urejeno, marljivo … osebo.

NOM je veliko bolj prikrita motnja kot druge motnje in bolezni, npr. depresija, alkoholizem, prenajedanje, anoreksija, paranoja itd.

Zakaj? Zato, ker za osebe z NOM velja, da:

  1. so pogosto izredno privlačne, karizmatične, urejene, v družbi imajo ugled, so spoštovane in priljubljene,
  2. do potankosti obvladajo manipuliranje,
  3. nas ovijejo v lažno ljubezen.
  4. popačijo naš občutek za stvarnost,
  5. si izdelajo podporo v zaledju,
  6. verjamejo same sebi.

Naš samoprispevek v dinamiki z osebo z NOM

Zaradi vsega naštetega lahko zaidemo globoko v odnos z osebo, ki je (oz. se taka brez dvoma zdi) prijazna, prijetna, razgledana, ugledna, energična, samozavestna, stabilna, modra itd. – medtem ko smo sami vse bolj zmedeni, izčrpani, pobiti, labilni, z občutkom, da ničesar ne naredimo prav, da smo vredni manj od drugih (vsaj manj od osebe z NOM), da smo nevedni, da se sramotimo itd. Zakaj ostajamo v odnosu s tako osebo? Če bi lahko na zadevo pogledali od zunaj, bi sami sebi nedvomno takoj svetovali: Odidi! Zakaj tega ne storimo?

Zato ker je globoko v nas glas(ek), ki pravi: Kaj pa, če ima prav? Kaj pa, če je vse res? Kaj pa, če me ima zares rad? Kaj pa, če je res edini človek, ki me ima rad in mi želi pomagati? Kaj pa, če sem res tak, kakršnega me vidi, in sam sploh ne bi preživel? Kaj pa, če v resnici ni tako hudo, kot se zdi meni? Kaj pa, če je res vse moja krivda?

Ta glasek je naš ključni problem. Je esenca, ki jo je narcis zaznal in tako vedel, da smo pravšnji zanj. Gre za našo šibkost, rano, verjetno travmo, ki smo jo potlačili v svojo podzavest in ji tako dopustili, da nam kroji mišljenje, čustvovanje, ravnanje – in tudi izbiro ljudi, ki jih spustimo v svoje srce. In to je problem, ki ga lahko rešimo. Ki ga moramo rešiti, če želimo zares zapustiti patološke odnose in se vanje ne več vračati. To je naš doprinos k patologiji odnosa z narcisom. To, da smo »ubogali«, poslušali, dajali prav (čeprav smo vedeli/čutili, da ni čisto tako), da smo molčali, se (na silo) strinjali, se opravičevali (ne da bi sploh dobro vedeli, za kaj), iskali izgovore, zakaj odnosa ne zapustimo – skratka, ustvarjali idealne razmere, v katerih je lahko narcis še bolj cvetel in nas še bolj prizadel.

Nekaj primerov takega patološkega ujemanja med osebo z NOM in soodvisnikom:

Narcis: Potrebuje pozornost in oboževanje.
Soodvisnik: Potrebuje nekoga, na katerega bo usmeril svojo pozornost (da mu je ne bo treba nase) in ga oboževal (ker sebe ne zmore zdravo »oboževati«).

Narcis: Želi imeti nadzor, ker mu daje občutek moči.
Soodvisnik: Nadzor mu vzbuja občutek varnosti in ljubljenosti.

Narcis: Ne prenese kritike.
Soodvisnik: Ne upa si podati kritike.

Narcis: Svojo moč vidi v tem, da se nikomur ne prilagaja.
Soodvisnik: Da bi bil ljubljen in sprejet, se vsem prilagaja.

Preberite tudi: Iz prve roke, kako je živeti z narcisom

Zelo pomembno je, da se zavemo celotne slike. Da se zavemo tudi lastne odgovornosti. Če svojega prispevka k patologiji odnosa ne bomo prepoznali in razrešili, nas v bližnji prihodnosti kaj lahko čaka nov narcis z novo mrežo.

V nadaljevanju na Med.Over.Net: narcisova dvojna maska.

Podrobneje in s primeri o težavah pri prepoznavanju NOM ter patološki kompatibilnosti v knjigi Loti Palmer: V opoju narcisa.

Avtorica je bila desetletja zapletena v patološki soodvisniški odnos z osebo z NOM. Znakov NOM ni niti poznala niti jih torej ni mogla prepoznati pri partnerju. Ko je o nekaterih znakih pripovedovala prijateljem, so se ji dobrodušno smejali, prepričani, da pretirava ali si izmišlja; strokovnjak pa je njen opis dejstev razumel kot njen zaradi depresije izkrivljeni in pretirani pogled ter ji skušal pomagati, da bi uvidela »resnico«. Ko je narcisovo nasilje prepredlo že vse dele njenega življenja, ji je končno uspelo odkriti, za kaj gre, in šele tedaj se je začelo njeno resnično zdravljenje – počasno, postopno vračanje k sami sebi in k veri v samo sebe, obenem pa tudi pot iz tega nezdravega odnosa.

Potrebujete nasvet ali pogovor? Obiščite forum Mejna in narcistična osebnostna motnja – za svojce.


Sledite nam