fbpx

Pot do zdravega srca – intervju s kardiologom dr. Andražem Cerarjem

Novice, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Srce spodbuja dejavnost v možganih in vpliva na zaznavanje sveta, sprejemanje odločitev in drugih kognitivnih procesov.

Srce je mišica in mehanična črpalka, ki po telesu črpa kri skozi žile in kapilare. Nevroznanstveniki so odkrili naravne poti in mehanizme, preko katerih lahko srce zavira ali pa spodbuja električno dejavnost v možganih in tako vpliva na to, kako zaznavamo svet, kako sprejemamo odločitve in druge kognitivne procese, ki določajo naš odziv na svet. Malo ljudi pa ima zares jasno in konkretno sliko o tem, kaj srce res je, kaj počne in kako pomemben organ je pravzaprav za naše mentalno in telesno zdravje.

 

Ob Svetovnem dnevu srca smo se s specialistom za srce Andražem Cerarjem, dr. med. pogovarjali o tem življenjsko pomembnem organu:

Andraž Cerar, dr. med., je specialist kardiologije in vaskularne medicine, zaposlen na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana ter aktivni član programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo, kjer vodi bolnike v sobi kardiološke intenzivne nege in terapije. Sodeluje pri številnih mednarodnih raziskavah s področja napredovalega srčnega popuščanja, zaključuje pa tudi doktorsko delo s področja non-compaction kardiomiopatije.

Kakšni so vzroki za nastanek bolezni srca?

Vzrokov za nastanek bolezni srca je mnogo; v grobem jih delimo na:

a) bolezni same srčne mišice oz. miokarda:

  • posledice bolezni srčnih žil (predvsem po miokardnih infarktih),
  • stanje po vnetjih srčne mišice (miokarditisih),
  • toksične okvare srčne mišice (škodljivi učinki zdravil, predvsem kemoterapije, tudi alkohola),
  • drugih bolezni mišice (genetskih …);

b) aritmij – tako tahikardij (prehitrega utripa) kakor bradikardij (prepočasnega utripa);

c) nenormalne obremenitve srčne mišice:

  • posledice arterijske hipertenzije (povečanega krvnega tlaka),
  • bolezni srčnih zaklopk,
  • bolezni srčne ovojnice (perikarda),
  • drugih vzrokov, ki povečajo pretok krvi skozi srce (npr. nosečnost …).

Vsi vzroki ne okvarjajo srčne mišice v enakem obsegu – nekateri procesi so škodljivejši, spet drugi, dolga leta, škode ne povzročajo. Pogosto se kardiologi soočamo tudi z več procesi hkrati – njihovi škodljivi učinki se pogosto ne le seštevajo, temveč množijo.

Kakšni so simptomi?

Pri diagnostiki srčnega popuščanja oz. bolezni srčne mišice se kljub vsem preiskavam, ki jih poznamo, moramo prvenstveno posvetiti bolniku. Opisujemo simptome bolezni (težave, ki nam jih bolnik opiše), ter znake bolezni (spremembe, ki jih med pregledom ugotovimo).

Najpogostejši simptomi, o katerih nam bolniki tožijo, so zadihanost, prsna bolečina (angina pektoris), zmanjšanje telesne zmogljivosti, občutek razbijanja srca, občutek otekanja, utrujenost, lahko tudi inapetenca, zmedenost.

Ob pregledu bolnika ugotavljamo naslednje bolezenske znake: razširjene vratne vene, ki nam govorijo o preveliki količini tekočin v telesu, otekline ali edeme spodnjih okončin, z avskultacijo pljuč lahko slišimo inspiratorne poke (ki ravno tako govorijo o preveliki količini tekočine v pljučnem žilju), slišimo razne aritmije …

Nekateri simptomi in znaki so specifični prav za bolezni srca, spet druge težko pripisujemo le bolezni srčne mišice.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. Katerih znakov ali simptomov bolezni srca ne bi smeli ignorirati?

Najbolj pomembno se zdi, da ne ignoriramo vseh navodil zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in svetovalcev o zdravem življenjskem slogu. Ne le razvade (kajenje, alkohol …), temveč tudi premalo telesne dejavnosti, nepravilno prehranjevanje in slabo obvladovanje stresa vodijo v hitrejše procese, ki telesu škodijo.

Žal pogosto do bolezni srca in ožilja pride kljub urejenemu slogu življenja. Takrat je najpomembneje, da pravočasno reagiramo na težave, ki nastajajo – upad obremenitvene tolerance (predvsem ob ves čas enaki telesni dejavnosti), napredujoča zadihanost ali tiščoče bolečine v prsnem košu ob naporu, pričetek zatekanja v spodnje okončine. Pogosto opažamo tudi različne aritmije, ki nakazujejo bolezen srca.

V primeru nastanka težav ni nikoli odveč obisk pri zdravniku – bolje je opraviti “brezpredmeten” obisk pri svojem zdravniku, kakor zamujati pri čimprejšnjem zdravljenju srčnega popuščanja.

Ima hrana kakšen vpliv na nastanek bolezni srca? Katera hrana predstavlja največje tveganje za nastanek srčnih bolezni? Kakšna naj bo prehrana srčnega bolnika?

Prehrana je vir energije za telo in tudi največji vnos škodljivih snovi. Dolga leta je veljalo, da predvsem žilam najbolj škodijo zaužite maščobe, vendar zadnje raziskave kažejo, da zaužiti holesterol ne odraža povečanja ravni holesterola v krvi. Svetuje se celo, da 30 % zaužite hrane predstavljajo maščobe (sploh nenasičene, ki so sestavni del olivnega, kokosovega ali sojinega olja). Beljakovine so seveda nujne, medtem ko znanstveniki, ki se ukvarjajo s prehrano (nutricionisti) vedno bolj odsvetujejo uživanje večje količine ogljikovih hidratov. Ti se namreč kažejo kot eden pogostejših povzročiteljev srčno-žilnih bolezni ob pospeševanju tako sladkorne bolezni kakor ateroskleroze.

Svetuje se tudi zadostno uživanje sadja (dovolj antioksidantov, tudi v obliki vitaminov) in zelenjave (delno zaradi nižje kalorične vrednosti oz. balastnih lastnosti, kakor vsebnosti vitaminov). V manjših dozah ugodno na srčno-žilni sistem delujejo tudi oreščki (do 30 gramov dnevno).

Strokovnjaki priporočajo tudi pravilno razporeditev več manjših obrokov preko dneva, s poudarkom na zajtrku in kosilu ter le manjših obrokih proti večeru.

Za več informacij želje bralce je bil nedavno objavljen pregledni članek ameriškega združenja kardiologov (v angleščini), dostopen na http://www.onlinejacc.org/content/69/9/1172.

Je zdrav življenjski slog poleg zdravil ključnega pomena pri zdravljenju srca?

Pri zdravljenju bolezni srca in ožilja se prvenstveno opiramo na spremembo življenjskega sloga. Sama zdravila so vedno boljša, vendar če bolnik ne bo odstranil škodljivih razvad in skušal živeti “zdravo”, le z zdravili ni pričakovati zadostnega izboljšanja. Telesna dejavnost (če zanj ni jasnih zadržkov) je bistvenega pomena za vzdrževanje zdravja. Dokazano je, da redna zmerna telesna dejavnost znižuje krvni tlak, znižuje celokupni holesterol ob dodatnem povečanju koncentracije “ugodnega” holesterola (HDL) ter zmanjšuje inzulinsko rezistenco (in posledično preprečuje/blaži sladkorno bolezen). Redno telesno aktivni bolniki so tudi redkeje predebeli.

Kakšen vpliv ima stres?

Psihološki stres je postal, žal, del vsakdana. Sam stres, ki nam ga okolica povzroča, na različne posameznike različno deluje; pomembno je, kako se z njim spopademo. Ob slabši reakciji na vsakdanji stres se morebitna bolezen srca in ožilja zagotovo pospeši zaradi neustrezne in pretirane aktivacije nehotenega živčevja (predvsem simpatičnega živčnega sistema, kar povečuje delo srca v mirovanju ob povečanem krvnem tlaku ter hitrejšem srčnem utripu).

Dodatna težava kroničnega stresa je tudi slabše razpoloženje bolnika ali celo depresija, kar vodi v slabše sodelovanje pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni.

Kaj opažate v zadnjem času? Porast bolezni srca, starost bolnikov, moški, ženske? So ženske res bolj dovzetne za nastanek srčnih bolezni?

Zagotovo je v zadnjem času vidno bistveno podaljševanje pričakovane življenjske dobe, tako moških kot žensk. Še pred dvema desetletjema se za denimo invazivno zdravljenje osemdesetletnika nismo odločali, saj je bilo pričakovanih zapletov preveč, kakovost življenja pa nezadostna. Dandanes z vedno hitrejšimi, manj invazivnimi posegi redno zdravimo celo starejše od 85 let.

Med bolniki so v starosti res bolj pogoste ženske bolnice, vendar ne zaradi večje dovzetnosti za bolezen (do menopavze so denimo ženske zaradi hormonov bistveno bolj varne pred boleznimi žilne stene – ateroskleroze, nato gre bolezen s podobno “hitrostjo” kot pri moških), temveč, ker je velik delež populacije nad 80. letom starosti prav ženskega spola (razmerje!!!).

Za daljšo življenjsko dobo pa je zaslužen ravno napredek v medicini. V pričetku tega tisočletja je prišlo do skokovitega razvoja perkutanega zdravljenja miokardnih infarktov s postavitvami stentov – pred to dobo so bolniki pogosto zaradi miokardnega infarkta umrli, danes ni nič nenavadnega, če bolnik preživi dva, celo tri ali več miokardnih infarktov. Tako se je spremenila tudi pojavnost bolezni – predvsem kroničnega srčnega popuščanja, ki je neizogibno po večih infarktih.

Tako imamo ne le več starostnikov, ki jih z drago medicino še vedno zdravimo, temveč tudi več bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem. Posledično so stroški medicine skokovito večji kot pred leti.

Kaj svetujete kot preventivo za manjšo zbolevnost?

Odgovor na to vprašanje je preprost. Vsak posameznik natančno ve, kaj pomeni zdrav življenjski slog. Dodatno se lahko vsak udeleži številnih delavnic, ki učijo, kako živeti bolj zdravo. Natančno je bilo dokazano, kako razvade škodijo, za srčno-žilne bolezni predvsem kajenje, pa vendar je še vedno ogromno rednih, že kar obsedenih kadilcev. Iščejo izgovore, zakaj bi se še naprej predajali zasvojitvi in nimajo moči ali predvsem želje, da bi z razvado prekinili. Zakaj ne bi raje vsak večer spremljali najljubšo nanizanko, kakor odšli na telovadbo, sprehod. Dokler bo tako, ni pričakovati manj srčno-žilnih bolezni, kljub vsem napredku zdravljenja in dobri preventivni medicini.

Oddelek kardiologije je eden naprednejših v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu, z veliko zdravstvenimi uspehi na področju presaditev in drugih operativnih posegov ter napredkih v zdravljenju. Ste del tega oddelka in ekipe strokovnjakov, kar najverjetneje od vas zahteva stalno izobraževanje in spremljanje svetovnih trendov v kardiologiji. Z zaključkom študija se za vas izobraževanje ne zaključi?

Imam neizmerno srečo, da sem del ekipe Oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije (kot del Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana), ki ga vodi prof. dr. Bojan Vrtovec. Oddelek se ukvarja ne le z najbolj napredno medicino na področju srčnega popuščanja ta hip, temveč je tudi izjemno raziskovalno usmerjena. Raziskave, predvsem na področju matičnih celic, so svetovno znane, sodelujemo v številnih drugih multicentričnih mednarodnih raziskavah.

Ravno zaradi njih medicina ni veda, kjer bi lahko delali na podlagi dosedanjega znanja. Ves čas se v celotni medicini pojavljajo novosti, zaradi katerih potrebujemo dodatna izobraževanja, da novosti uspešno uvajamo, da objavljamo v uglednih revijah in se aktivno udeležujemo največjih kongresov. Tako, pa čeprav iz majhne Slovenije, obstajamo na svetovnem kardiološkem zemljevidu.

Ozko smo vpleteni tudi v izobraževanje bodočih zdravnikov – tako z vodenjem kliničnih vaj na oddelku, kakor z mnogimi predavanji študentom; obvezno je tudi kroženje zdravnikov pripravnikov prav na našem oddelku.

 

Za več informacij obiščite forum Srčno popuščanje >>

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?