Poraba alkohola v Sloveniji se še kar povečuje

Zanimivo

“Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol.”

S tem Slovenija že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca, ko že govorimo o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola. Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola tako samo še povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prebivalci Evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Primerjava podatkov SZO glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z Evropsko regijo SZO in tudi v primerjavi z EU.

Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.

Po podatkih NIJZ je povprečen odrasel Slovenec v letu 2015 količinsko popil največ piva, sledili so vino in žgane pijače, tako je najvišji delež registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 %), najnižji pa žgane pijače (7 %).

Registrirana poraba alkohola v letu 2015 v Sloveniji v litrih čistega (100 %) alkohola:

na vsakega prebivalca

na prebivalca starejšega od 15 let
9,8 l čistega alkohola in sicer

4,9 l v obliki piva

4,2 l v obliki vina

0,7 l v obliki žgane pijače

11,5 l čistega alkohola in sicer

5,7 l čistega alkohola v obliki piva

4,9 l v obliki vina

0,9 l v obliki žgane pijače

Registrirana poraba alkohola v letu 2015 v Sloveniji v povprečju
na vsakega prebivalca na prebivalca starejšega od 15 let
97,6 l piva 114,6 l piva
37,9 l vina 44,5 l vina
1,8 l žgane pijače 2,2 l žgane pijače

Poraba alkohola tako v EU in Sloveniji je sicer v zadnjih desetletjih upadla, kar se odraža tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah.

»Kljub preteklem ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji, bi tudi po najbolj optimističnih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno imela skrb zbujajočo visoko porabo alkohola na prebivalca. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi odražala nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pa pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade. Vse navedeno pa pripomore, da je Slovenija v vrhu držav EU tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola«,

je povedala zdravnica prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ, in poudarila, da je treba razbijati mite in vkoreninjena zmotna prepričanja v zvezi z alkoholnimi pijačami.

Ni manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač

»V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad«, je pojasnila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Tako ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol«.

Na voljo ni načina, metode ali sredstva za hitro treznenje

»Ljudje so zmotno prepričani, da jim bo za hitrejše treznjenje pomagalo pitje črne kave ali čaja, sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. Nič od tega ne deluje. Ne poznamo načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola. Ne pomagajo niti razna zelišča ali posebni napitki, poživila in poživljajoče pijače lahko celo resno ogrozijo zdravje. Načini in sredstva, ki jih oglašujejo in prodajajo za te namene v resnici nimajo obljubljenih učinkov. Procesa razgradnje alkohola v telesu ne moremo pospešiti. Najvišje koncentracije v krvi nastopijo 45–90 minut po zaužitju alkohola, na uro razgradimo do 150 mg alkohola/kg krvi. Povedano drugače, koncentracija alkohola v krvi pada za 0,1 promila na uro. Za streznitev je potreben čas, da se alkohol lahko izloči iz telesa po naravni poti«, je razložila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.

Alkoholne pijače so rakotvorne

»Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je alkohol, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Vendar raziskovalci soglašajo in poudarjajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, glede na to, da imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola, več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek raka. Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren«, je razložila prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ.

Učinkoviti ukrepi alkoholne politike

SZO predlaga uvedbo uspešnih ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola.

»Med tem uvrščamo davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola – predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih. »Take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja. V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike se uvrščamo na 16. mesto med 29. državami, po porabi alkohola in posledicah škodljive rabe alkohola pa smo še vedno v samem vrhu«, opozarja zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.


Sledite nam