Ponudba »brez glutena« pod vprašajem

Obvestila, Zanimivo

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (SDC) v izbranih gostinskih obratih po Sloveniji preverila…

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (SDC) v izbranih gostinskih obratih po Sloveniji preverila, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi »brez glutena«. Obiskali so 20 dobro obiskanih gostinskih obratov po Sloveniji, v večini od njih  ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano. V 18-ih obratih so zagotovili, da lahko ponudijo obrok »brez glutena«. A rezultati so pokazali, da odgovornost nekaterih gostincev glede zagotavljanja obroka« brez glutena« ni vedno ustrezna.  Zgodilo se je tudi, da so jim ponudili pico, ki vsebuje piro in naj bi bila po mnenju gostinca primerna za ljudi s celiakijo, kar seveda ne drži, saj pira vsebuje gluten. Rezultati so za bolnike s celiakijo torej slabi.

Ob izvajanju testiranja so bili pozorni tudi na seznam alergenov, ki mora biti skladno z zakonodajo dostopen potrošnikom. Ugotavljajo, da seznam alergenov resda obstaja, a ga potrošnik težko odkrije, pogosto so tudi težje berljivi. Presenetilo jih je tudi, da marsikje zapišejo, da lahko vse jedi vsebujejo sledi vseh alergenov.

Opozarjajo, da delo na tem področju za zakonodajalca, inšpektorje še ni zaključeno, saj dandanes ustrezen nadzor nad brezglutenskimi obroki ni zagotovljen – ne v gostinskih obratih ne v vrtcih oz. šolah!

Celiakija je bolezen, število bolnikov po svetu pa narašča. Evidentirano je, da ima  približno  1 % Slovencev to bolezen.

»Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. Prizadene ljudi vseh starosti in se kaže z najrazličnejšimi težavami, od hudih gastroenteroloških težav, do zelo nespecifičnih, za katere morda niti ne bi pomisli, da so lahko posledica uživanja glutena. Ko posumimo na bolezen, je postavitev diagnoze lahko relativno hitra, saj so na voljo zelo zanesljivi testi. Edini način zdravljenja je izredno stroga dieta brez glutena (za vse življenje), ki je tudi edini način preprečevanja resnih dolgoročnih zapletov celiakije, med katerimi so slabokrvnost, osteoporoza, nevrološke motnje in celo razvoj rakavih bolezni,«

je predstavil osnovne značilnosti celiakije asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz Klinike za pediatrijo UKC Maribor, tudi predstavnik ESPGHAN (Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano) za mednarodne odnose.

Nadzora ni ne v gostinskih obratih ne v vrtcih, šolah!
Vedno več gostinskih obratov oglašuje ponudbo hrane »brez glutena«,vendar kot poudarjajo v SDC je v Sloveniji še vedno izredno malo takih, kamor gre lahko bolnik s celiakijo brez skrbi. Prehranjevanje pa je problematično tudi v vrtcih, šolah in za študente .  Čeprav imajo otroci in mladostniki v vrtcih ter osnovnih šolah na podlagi zdravniškega potrdila pravico do prehrane brez glutena, izkušnje staršev obolelih otrok kažejo, da je ustrezna prehrana odvisna predvsem od znanja vodij prehrane in kuharic ter tudi od vključevanja staršev – nekateri otroci raje prinesejo hrano kar od doma. Zgodba pa se ponovi tudi pri študentski prehrani,  saj študentje s celiakijo le malo kje lahko koristijo bone za subvencionirano prehrano, . »Pri pripravi hrane brez glutena, je ravno tako kot izbira primernih in varnih sestavin (manj kot 20 mg glutena /kg živila), pomembna stroga higiena pri pripravi. Vsi odgovorni se morajo zavedati, da že minimalna količina glutena lahko povzroči pri bolniku hudo reakcijo,« je opozorila Nataša Forstner Holešek, univ.dipl.inž.živ.tehnol., ki je članica komisije za prehrano pri Slovenskem društvu za celiakijo in podpredsednica Celjske podružnice društva.

Katerim gostinskim obratom lahko zaupamo?
V okviru raziskave so naročili 18 menijev  z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12.  »Trije od vzorcev, kjer so določili gluten,  so vsebovali več, trije pa manj kot 20 mg glutena/kg živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno kot »brez glutena«. Obroki, ki so presegli 20 mg glutena /kg, so za osebe s celiakijo neprimerni, saj lahko izzovejo resno reakcijo in poslabšanje bolezni. Tudi pri obrokih, kjer je bil gluten ugotovljen pod kritično mejo (20 mg/kg), previdnost ne bo odveč. Ti rezultati namreč nakazujejo, da postopek priprave hrane ni bil takšen, da bi preprečeval vnos glutena,« je pojasnila rezultate raziskave dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Za zagotovitev varnega brezglutenskega obroka  je v teh obratih potrebno več pozornosti nameniti preverjanju sestavin in higieni pri pripravi, kar pa zahteva ustrezno voden in nadzorovan sistem.«

Seznam alergenov pogosto brez uporabne vrednosti
V okviru raziskave so preverili, ali so v gostinskih obratih (in na kakšen način) navedene snovi, ki povzročajo alergijo ali preobčutljivost, tako imenovani alergeni. Za marsikoga je ta informacija lahko življenjskega pomena.

»Seznam alergenov je bil kar v nekaj gostinskih obratih izpisan s tako majhnimi ali slabo kontrastnimi črkami, da je bil praktično neberljiv. Večkrat smo tudi opazili, da je bilo na koncu dnevnega jedilnega lista pripisano, da lahko vse jedi vsebujejo sledi alergenov. Čemu torej služi seznam alergenov pri posamezni jedi? Večkrat nas je tudi zmotilo, da je bilo na meniju sicer označeno, da hrana vsebuje katerega od alergenov, a smo morali nato v drugem zvezku/mapi preveriti, katerega,«

je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Izzivi prehranjevanja ljudi s celiakijo v praksi
Življenje s celiakijo predstavlja svojevrsten izziv. Kot opozarjajo strokovnjaki, naj ljudje s celiakijo tudi pri tistih živilih, ki jih redno kupujejo in jim sicer ne povzročajo težav, nekajkrat letno preverijo seznam sestavin. Niso osamljeni primeri, ko je proizvajalec nekoliko spremenil recepturo (nova receptura je vsebovala gluten), ni pa spremenil embalaže. Gluten pa se lahko pojavi tudi v živilih, kjer ga potrošnik niti ne pričakuje (npr. »šunka«,« sir«).

Članek je objavljen v reviji ZPStest, oktober 2015 in na www.zps.si .


Sledite nam