fbpx

Podhranjenost vse bolj pogosta, čeprav imamo obilico hrane

Zanimivo

»Podhranjenost ubija in družbo veliko stane, v Evropi 170 milijard evrov letno,« je na 7. strokovnem srečanju Klinična prehrana v praksi v Ljubljani poudaril prof. Rocco Barazzoni, predsednik Evropskega združenja za klinično prehrano.

Nada Kozjek Rotovnik, Rocco Barazzoni in Milena Blaž Kovač

na sliki: Nada Kozjek Rotovnik, Rocco Barazzoni in Milena Blaž Kovač

Strokovnjaki opozarjajo, da so tudi debeli ljudje lahko hudo podhranjeni. Prevladujeta energijska in beljakovinska podhranjenost.

Podhranjenost je torej velik problem tako za posameznika, kot tudi za zdravstveni sistem in celotno družbo. Klinična prehrana je rešitev za to težavo, ugotavljajo strokovnjaki. Zadnjega srečanja, na katerem so izmenjali izkušnje, se je udeležilo skoraj 200 slovenskih zdravnikov, medicinskih sester, dietetikov in študentov. Strokovni pristop h klinični obravnavi že v ambulantah družinske medicine oziroma na primarnem nivoju zdravstva bi namreč olajšal težave zaradi podhranjenosti v bolnišnični obravnavi.

Prehranska obravnava je ključna pri zdravljenju

Predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano asist. dr. Milena Blaž Kovač, sicer družinska zdravnica, ugotavlja, da vsaj polovica njenih pacientov potrebuje prehransko obravnavo. Žal pa družinski zdravniki enostavno nimajo časa (mnogi pa tudi ne znanja) za to.

Zato je nujno v slovenske zdravstvene domove, na vse bolnišnične oddelke in v negovalne ustanove pripeljati izobražene dietetike, ostale zdravstvene delavce pa ustrezno izobraziti na tem področju in tako zagotoviti strokovno, individualno in celotno prehransko obravnavo.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, pionirka klinične prehrane v Sloveniji, opozarja na dolžnost zdravstvenih delavcev pri poudarjanju pomena klinične prehrane. Njihovo vlogo vidi tudi v boju proti nestrokovnim prehranskim obravnavam, posebno raznim škodljivim dietam.

»Naš odgovor pacientom mora temeljiti na znanju. Danes imamo namreč dobra znanstvena orodja o podhranjenosti in klinični prehrani. Predvsem pa si moramo upati povzdigniti glas, saj smo odgovorni, da opozorimo na nekaj, kar ubija tako bolnike kot tudi sistem in družbo,«

pove.

Podhranjenost najbolj ogroža bolnike

Prof. Barazzoni še opozarja, da podhranjenost v Evropi najbolj ogroža paciente v bolnišnicah, kjer je podhranjenih od 25 do 40 odstotkov pacientov. Nekoliko nižji delež podhranjenih (20-23 odstotkov) je v domovih za ostarele in ostalih negovalnih ustanovah. Najbolje so prehranjeni ljudje v domačem okolju, kjer je podhranjenih od 15 do 20 odstotkov.

Ogroženost narašča s starostjo: v celotni populaciji podhranjenost ogroža 5 odstotkov ljudi, po 65. letu starosti pa se stopnja ogroženosti podvoji (10 odstotkov). Med oskrbovanci negovalnih ustanov, starejšimi od 75 let, je podhranjenih kar 20 odstotkov ljudi.

Za nasvet obiščite forum Prehrana in varnost živil. Svetuje mag. Iva Verbnik, univ. dipl. ing. živ. teh.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?