fbpx

Pegasti badelj

Zanimivo, Zdravoteka

Pegasti badelj je zelo redka, skoraj ogrožena vrsta zdravilnega zelišča, še zlasti pri zdravljenju bolezni jeter. Raste v primorju, na zmerno kislih, rahlih tleh, bogatih z dušikom.

Znanstveno ime: Silybum marianum (L.) Gaertn.
Družina: Asteraceae

Pegasti badelj je večletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae). Steblo je pokončno, enostavno ali razvejeno. Listi so podolgovato eliptični, s trnasto nazobčanim robom in nepravilnimi belimi pegami. Nameščeni so premenjalno, spodnji listi so sedeči, zgornji objemajoči. Cvetovi so vijolični, na vrhu stebla zbrani v koške, obdani s trnastimi ovojnimi lističi. Plod je črnorjava rožka z belim papusom (preobraženo čaško), da se laže razširja z vetrom. Užitni so skoraj vsi deli rastline. Stebla in liste lahko jemo surove, glavice lahko kuhamo kot artičoke. Za zdravljenje uporabljamo plod s semeni. Iz semen pripravljajo tinkturo.

Rastišče

Pegasti badelj je zelo redka, skoraj ogrožena vrsta. Raste v primorju, na zmerno kislih, rahlih tleh, bogatih z dušikom. Ne prenese pozebe, nizke temperature pa preživi, če je zaščiten. Dobro prenaša sušo. Pogosto ga gojijo kot okrasno rastlino.

Cvetenje in čas nabiranja

Pegasti badelj cveti od julija do septembra. Plodovi zorijo avgusta in septembra. Pri nabiranju semen je potrebna previdnost zaradi ostrih trnov. Preden so plodovi zreli, jih poberemo in obesimo ali položimo na suho, zračno mesto, da dozorijo. Potem jih zberemo tako, da jih stresemo iz cvetnih glavic.

Kemijska sestava pegastega badlja

Semena pegastega badlja vsebujejo silimarin (silibin A i B, izo-silibin A in B, silikristin in silidianin), flavonoide (kvercetol in taksifolin), proteine in mastno olje, bogato z linolno kislino in steroli.

Zdravilne lastnosti pegastega badlja

  • Uporabljamo ga pri boleznih in poškodbah jeter. Zavira propadanje jetrnega tkiva in ga obnavlja. Pomaga pri regeneraciji jeter, če so prizadeta po obsevanju zaradi maligne bolezni.
  • Priporočajo ga pri virusnem in avtoimunem hepatitisu, alkoholni bolezni jeter in cirozi.
  • Spodbuja izločanje žolča in pomaga pri težavah z žolčnikom.
  • Pomaga pri akutni in kronični zastrupitvi in ugrizu kače.
  • Znižuje raven slabega holesterola.
  • Pri doječih materah spodbuja nastajanje mleka.
  • Pomaga pri okrevanju po kemoterapiji.
  • Silimarin učinkuje antioksidativno, kar pomaga varovati jetra in druge organe pred škodljivimi učinki prostih radikalov.
  • Silimarin zavira nastanek prostaglandinov, ki sodelujejo pri vnetnih procesih v tkivu.

Koristni nasveti

Pri nabiranju moramo paziti, ker ga zlahka zamenjamo z artičoko (Cynara scolymus), benediktinko (Cnicus benedictus), navadno kozjico (Onopordum acanthium) in volnatoglavim osatom (Cirsium eriophorum).

Čaj pripravimo tako, da žličko semen pegastega badlja prelijemo z 2 dl vrele vode, pustimo stati deset do dvajset minut, precedimo in neoslajenega pijemo počasi, po požirkih, pred jedjo, dvakrat ali trikrat na dan.

Stranski učinki

Možni stranski učinki so blage prebavne motnje, kot so driska, krči in bolečine v trebuhu.  Redko pride do alergijske reakcije; posebej morajo biti previdni tisti, ki so alergični na ambrozijo, ognjič ali marjetice.  Diabetiki morajo previdno uporabljati pripravke iz pegastega badlja, ker lahko dodatno znižajo krvni sladkor. Pegasti badelj ni primeren za ženske z rakom dojke, maternice ali jajčnikov, niti za otroke, mlajše od 18 let.


Sledite nam