Patološko hazardiranje – sramotna skrivnost

Kaj je odvisnost?

Odvisnost je motnja, ki nastane zaradi uživanja snovi, ki vplivajo na človekovo razpoloženje, zaznavanje ali čustvovanje.

Značilni znaki odvisnosti so:

• močna, nepremagljiva želja (hrepenenje) po psihoaktivni snovi,
• oslabljen nadzor nad količino zaužite psihoaktivne snovi,
• spremenjena toleranca do te snovi
• odtegnitveni znaki pri telesni odvisnosti od snovi,
• nadaljevanje z uživanjem snovi kljub jasnim dokazom o škodljivosti tega početja in
• uživanje snovi (ter dejavnosti, potrebne za pridobitev snovi) postanejo pomembnejše od drugih obveznosti prizadetega posameznika.

Od katerih substanc smo lahko odvisni?

Po Mednarodni klasifikaciji bolezni smo lahko odvisni od naslednjih snovi:

• alkohola
• opioidov (heroin, opioidni analgetiki)
• kanabinoidov (marihuana, hašiš)
• sedativov ali hipnotikov (pomirjevala in uspavala)
• kokaina
• drugih stimulansov, vključno kofeina
• halucinogenov
• tobaka
• hlapljivega topila
• več drog in drugih psihoaktivnih snovi

Kaj pa odvisnost od iger na srečo, interneta, računalniških igric, seksa, pornografije, nakupovanja, hrane itn.? Tukaj ni snovi ki jo vnašamo v telo!

Rečemo jim tudi nekemične odvisnosti, ker sredstvo omamljanja ni določena substanca, ampak ponavljanje določenega vedenja. Kemične in nekemične odvisnosti imajo zelo veliko skupnih lastnosti in se velikokrat sopojavljajo v različnih kombinacijah. Ena od najbolj nevarnih je odvisnost od iger na srečo. Nevarna je zato, ker ima lahko resne posledice, vpliva na vsa življenska področja, o njej se premalo govori, odvisni in njegova družina bolezen prikrivajo, se je sramujejo in ne poiščejo pomoči.

Kako zdravimo odvisnosti?

Zdravljenje vsake odvisnosti mora biti individualno zastavljeno. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja. Prva in najbolj pomembna sta stopnja odvisnosti in motiviranost za zdravljenje, takoj za tem je družinska in širša socialna podpora. Zato so svojci vedno vključeni v postopek zdravljenja. Zdravljenje se izvaja hospitalno in/ali ambulantno. Lahko uporabimo različna zdravila, od substitucijske terapije, kot podpore za zdravljenje opijatne odvisnosti, do zdravil, ki jih uporabljamo za lajšanje simptomov, ki običajno spremljajo vsako odvisnost (tesnobo, depresijo, kompulzivnost, nihanje razpoloženja, nespečnost ipd.).

Tudi o patološkem hazardiranju krožijo različni miti, od tega, da to sploh ni bolezen, do tega, da je neozdravljiva…

1. Mit: “Patološko hazardiranje je redko, ne poznam nobenega ki bi bil odvisen od kockanja.”

Zelo verjetno poznate vsaj eno osebo ki ima težave zaradi zasvojenosti z igrami na srečo. Raziskave so pokazale, da 3% ljudi ima znake problematičnega hazardiranja vsaj enkrat v življenju, za 1% pa lahko rečemo da so patološki hazarderji. Kaj to pomeni za Slovenijo? To pomeni, da 20 000 ljudi v Sloveniji ima hude težave zaradi iger na srečo. Če temu prištejemo še njihove družine, lahko sklepamo, da zaradi te zahrbtne zasvojenosti posredno trpi vsaj 3 krat več ljudi. Ste še prepričani, da ne poznate nobenega ki zaradi patološkega hazardiranja trpi?

2. Mit: “Patološko hazardiranje ni bolezen, je izbira”

Večina ljudi ki igra igre na srečo, nikoli ne postanejo patološki hazarderji. Tako kot večina ljudi ki spijejo kozarec vina na dan, ne postanejo alkoholiki, in večina ki kadijo travo, ne postanejo odvisni od drog.  Za razvoj vsake odvisnosti, in patološko hazardiranje ima vse značilnosti odvisnosti, je potrebna genetska ranljivost. Vnaprej ne vemo, ali imamo genetsko predispozicijo za razvoj odvisnosti (katerokoli), to pomeni da vsakič ko se izpostavljamo (alkoholu, drogi, igri na srečo, nakupovanju…) tvegamo da postanemo zasvojeni. To pa pomeni, da bi se morali izogibati vsem dejavnostim, ki lahko provzročajo zasvojenost, če želimo biti varni. Koliko je to realistično?

3. Mit: “Zasvojeni so tisti ki igrajo vsak dan.”

Ni pomembno ali igrate vsak dan, vsak drugi, ali vsak vikend. Pomembno je kakšne posledice ima to igranje na vaše življenje. Iskreno odgovorite na naslednja vprašanja:

Ali so vas bližnji že opozarjali, da preveč časa ali denarja zapravljate za igre na srečo?

Ali skrivate pred bližnjimi kje se nahajate ko ste v igralnici?

Ste že poskušal prenehati, pa vam ni uspelo?

Ali imate težave prenehati igrati, porabite več časa kot ste pričakovali, več denarja kot ste planirali?

Ali ste zaradi iger na srečo zamudili na pomemben sestanek v službi, pozabili na družinsko obveznost, bili naslednji dan preveč utrujeni da bi normalno funkcionirali?

Ali ste kdaj zapravili tudi denar ki ga v resnici nimate, recimo dvigovali gotovino s kreditno kartico, najeli posojilo v banki, ali si izposojali od prijatelja in sorodnikov?

Če ste na vsaj eno od vprašanj odgovorili z da, je velika verjetost, da imate že težave z zasvojenostjo od iger na srečo.

4. Mit: “Če si človek lahko finančno privošči igranje na srečo, to ni bolezen.”

Ne gre, v resnici, samo za finančno izgubo. Tudi čas ki ga zasvojeni porabi za igro je pomemben. Zaradi tega prihaja do partnerskih težav, zanemarjanja otrok, in drugih obveznosti ter posledično do hudih družinskih konfliktov. Zasvojenec ima lahko težave v službi ker je nezanesljiv, utrujen in mentalno odsoten. Zasvojenost ima vpliv na vsa področja človekovega življenja in ne samo na finančno situacijo.

5. Mit: “Obstajajo ljudje ki so zaradi svojih znanj in veščin, bolj uspešni v igrah na srečo.”

Ko poslušate zgodbe patoloških hazarderjev, se velikokrat srečate z prepričanjem da sta za uspešno hazardiranje potrebna določena znanja in veščina. O igralcih ki so dobili velike zneske se govori o superlativih, so inteligentni, imajo nadpoprečen spomin, sposobnost analitskega razmišljanja, so vešči bralci neverbalnih sporočil. Nektari so postali tudi zvezde resničnostnih šovov.  So superjunaki današnjih mladostnikov.

V resnici, samo ime opozarja: Igre na SREČO! Ni znanja, ni veščine, ki lahko premaga uspešno aparaturo organizatorjev iger na srečo, industrijo ki je med najbolj dobičkonosnimi panogami gospodarstva.. Samo za primerjavo, v ZDA igralnice zaslužijo več kot filmska, glasbena industrija in tematski parki vsi skupaj! Ta zaslužek je pridobljen na izgubah ljudi ki igrajo. Tisti ki trdijo drugače, zavajajo.

6.Mit: “Obstajajo ljudje ki na ta način služijo denar, to je njihova služba.”

V resnici se v hazarderskih krogih redko kdaj govori o izgubah, se pa zelo poudarjajo in pripovedujejo zgodbe o velikih dobičkih. Vsak hazarder vam bo v sekundi znal povedati koliko je največ “zaslužil” v enem dnevu, če pa ga vprašate koliko je v življenju denarja zapravil pri igrah na srečo, bodo odgovori zelo nejasni in se bo verjetno zelo spretno izognil konkretnemu odgovoru. Resnica je, da ne glede na znanje, veščine, ali nadnaravne sposobnosti, je na dolgoročna bilanca jasna, igralec veliko več izgubi, kakor dobi, in obratno, igralnica veliko več zasluži, kakor izgubi, zato tudi uspešno poslujejo.

7. Mit: “Vse to je zgolj pretiravanje, to je samo igra, zabava in nič več.”

Dejstvo je da je zasvojenost z igrami na srečo velik problem, ki je v porastu in zajema vse mlajšo populacijo. Posledice so vse prej kot igra. Tudi če zanemarimo finančne posledice, ki so pogosto zelo resne, je tveganje za razvoj drugih bolezni povezanih s stresom povečano. Pri zasvojenih so bolj pogoste tudi druge psihične težave, depresija, tesnoba, odvisnost od alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter osebnostne motnje. Najbolj zaskrbljajoče je visoko tveganje za samomor. Raziskave kažejo, da je vsaj eden od petih zasvojenih od iger na srečo poskušal narediti samomor. V Avstraljski bolnišnici “Alfred hospital” so ugotovili da je 17% ljudi ki so jih zaradi poskusa samomora sprejeli na urgentni oddelek, bilo patoloških hazarderjev. To je problem o katerem se malo govori, delno zaradi neosveščenosti, delno pa zaradi stigme ki spremlja zasvojenosti, od iger na srečo še posebej. To je skrbno skrita bolezen, za katero mnogokrat niti najbližji ne vedo, dokler oseba ne poskuša, ali uspe narediti samomora.

8. Mit: “Hazarderji so neozdravljivi.”

Ni res. Kot vsaka zasvojenost, je tudi zasvojenost z igrami na srečo kronična bolezen, in jo moramo kot tako tudi razumeti in obravnavati. Recidivi (ponovitve bolezni) so možni in so del bolezni. Zdravljenje mora biti individualno zastavljeno. Zajemati mora zdravljenje zasvojenosti, kot tudi spremljajočih psihičnih in telesnih težav. Včasih je potrebno zdravljenje z zdravili, vedno pa je potrebna psihoterapija. Najboljše izkušnje imamo s skupinsko psihoterapijo. Tako kot pri drugih odvisnostih, je uspeh zdravljenja odvisen od več faktorjev, od resnosti in stopnje razvoja bolezni, od motiviranosti bolnika, od podpore družine in širše socialne podpore  ter od intenzivnosti in dolžine trajanja zdravljenja.

9. Mit: “Stroške zdravljenja bi si morali kriti sami, saj so sami provzročili svoje težave. 

   ”Zasvojeni od iger na srečo, morajo imeti enako pravico do zdravljenja kot jo imajo drugi zdravstveni zavarovanci, saj prispevajo v zdravstveno blagajno tako kot vsi drugi. Mit je, da so zasvojenci z igrami na srečo, samo strošek za družbo, saj se pogosto pozablja, da se na dobičke od posebnih iger na srečo (oz. od izgub igralcev) plačuje koncesijska dajatev v višini od 5 do 35%, od tega se 2% vplačuje v poseben sklad za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, 2% na račun sklada  za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Od preostalega dela je 50% prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo turizma, 50% pa se nameni lokalnim skupnostim v okrožnem turističnem območju in se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Torej, od dobička od iger na srečo se niti centa ne namenja edukaciji prebivalstva (predvsem mladih, ki so ogrožena skupina), prevenciji, izobraževanju, raziskovanju in zdravljenju zasvojenosti od iger na srečo.

10. Mit: “V Sloveniji se nihče ne ukvarja z zasvojenimi od iger na srečo.”

“Na srečo” imajo zasvojeni več možnosti zdravljenja. Od hospitalnega do ambulantnega, od skupin za samopomoč do skupinske psihoterapije pod strokovni vodstvom.

Prvi korak je najtežji in tudi najbolj pomemben. Zato smo se odločili organizirati brezplačno posvetovalnico na temo nekemičnih odvisnosti, v kateri boste lahko zastavili vprašanja, dobili odgovore in smernice kam in kako po pomoč.

Brezplačna posvetovalnica se bo prvič odvijala 20. decembra 2014 in 10. januarja 2015 v Ljubljani. Prijave so obvezne, ker so termini omejeni. Za prijave lahko pokličete na 070/760 769

 Avtorica:

Daniela Fiket, dr.med
Specializantka psihiatrije
Transakcijska analitičarka- svetovalka
Moderatorka foruma Splošna psihiatrija in Igre na srečo in druge nekemične odvisnosti