Ozaveščanje o nevroendokrinih tumorjih

Ozaveščanje o nevroendokrinih tumorjih

Zdravljenje nevroendokrinih tumorjev (NET) je velik izziv za sodobno medicino, predvsem zaradi težavnega diagnosticiranja. Diagnoza je v povprečju postavljena šele po več kot petih letih od pojava bolezni – takrat pa nevroendokrini tumor praviloma ni več omejen le na organ izvora, so opozorili na današnji novinarski konferenci pred svetovnim dnevom nevroendokrinih tumorjev, 10. novembrom.

»Diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev je težavno zaradi njihovih značilnosti: počasna rast, neznačilni simptomi v začetku bolezni, širok spekter znakov in simptomov. Drug pomemben vzrok za pozno odkrivanje je relativna redkost bolezni. Zdravniki in ostali veliko hitreje pomislimo na druge vrste malignih bolezni (rak želodca, rak debelega črevesa in danke, rak trebušne slinavke), ki so bistveno pogostejše in imajo tudi bolj značilne znake in simptome,« je opozoril prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

Težavno diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev pogosto ponazorimo s primerjavo: ob zvoku kopit najprej pomislimo na konje, morali pa bi tudi na zebre. A vendarle je prišlo do napredka pri odkrivanju NET, predvsem zaradi boljše slikovne diagnostike, dostopnejših preiskav in tudi po zaslugi presejalnih programov za rak debelega črevesa in danke, kot je v Sloveniji SVIT. V Sloveniji vsako leto odkrijejo od 80 do 100 novih bolnikov z nevroendokrinimi tumorji.

NET zelo različno vplivajo na organizem

Izraz nevroendokrini tumorji (NET) je krovno ime za skupino neobičajnih, pogosto počasi rastočih rakov, ki se razvijejo iz celic obširnega endokrinega sistema. Najpogosteje jih najdemo v pljučih in gastrointestinalnem sistemu, lahko pa izvirajo tudi iz drugih delov organizma, recimo iz trebušne slinavke, mod ali jajčnikov. Nevroendokrini tumorji se lahko razširijo in metastaze pogosto najdejo tudi v jetrih ali limfnih vozlih.
Poznamo številne različne tipe nevroendokrinih tumorjev in vsi se različno manifestirajo, tako v simptomih kot tudi pod mikroskopom. Nevroendokrini tumorji zelo raznoliko vplivajo na organizem in večinoma povzročajo neznačilne simptome in znake. Ti so odvisni od prizadetega organa, velikosti tumorja, hitrosti rasti, morebitnega vraščanja v sosednje organe in prisotnosti zasevkov.

»NET prebavil se lahko izrazi z bolečino v trebuhu, zaporo črevesa, zlatenico, s hujšanjem, slabokrvnostjo ali spremembo ritma odvajanja blata. Simptomi se ne razlikujejo od tistih, ki jih ugotavljamo pri drugih rakih prebavil, le da se pri NET pokažejo, ko je bolezen že napredovala, pa še takrat se bolniki lahko počutijo razmeroma dobro. Neredko s preiskavami naključno ugotovimo nevroendokrini tumor ali zasevke pri bolniku, ki je zdravnika obiskal zaradi drugih razlogov. Nekateri NET pa so hormonsko aktivni, izločajo hormone in vazoaktivne snovi in zato izzovejo pri bolnikih različne simptome, ki v diagnozi lahko zavajajo, če na tovrstne tumorje ne pomislimo. Ti bolniki imajo lahko drisko, pordečitve, kožne spremembe, tresavico, nenadne izgube zavesti, astmatične težave in podobno,« je nekatere simptome nevroendokrinih tumorjev opisala mag. Erika Kovačič Palli, dr. med., s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Zgodnje odkritje izboljšuje uspešnost zdravljenja

Če nevroendokrini tumor odkrijemo dovolj zgodaj, ga lahko pogosto zdravimo z operacijo.

»Pri lokaliziranih tumorjih, ki imajo ugodne biološke značilnosti, lahko pričakujemo zelo visok odstotek popolne ozdravitve. Nasprotno seveda velja za tumorje z neugodnimi karakteristikami, ki so napredovali. Za kirurško zdravljenje se pogosto odločimo tudi pri bolezni, ki je že razširjena,« je na novinarski konferenci povedal prof. dr. Aleš Tomažič.

Četudi bolezen odkrijejo šele, ko se je tumor razširil, jo lahko mnogo let obvladujejo. Pri bolnikih z napredovalim rakom je namreč na voljo še več drugih oblik zdravljenja, ki podaljšujejo preživetje in izboljšajo kakovost življenja.

»Z antagonisti somatostatinskih receptorjev zaviramo napredovanje manj agresivnih razsejanih tumorjev (predvsem tistih, ki izvirajo iz tankega črevesa) in hkrati blažimo nekatere hormonske sindrome. Predvsem pri NET trebušne slinavke pogosto izberemo zdravljenje s tarčnimi zdravili ali celo kemoterapijo. Poleg zdravljenja z zdravili lahko uporabimo radionukloidno peptidno zdravljenje ali katero od ciljanih metod zdravljenja, kot sta radiofrekvenčna ablacija in embolizacija,« je razložila mag. Erika Kovačič Palli in dodala, da je tudi po uspešnem izidu zdravljenja paciente nujno doživljenjsko spremljati.

Zdravljenje skrbno prilagajajo vsakemu posameznemu bolniku. Za izboljšanje kakovosti življenja bolnika je poglavitno sodelovanje celotne skupine zdravstvenega osebja, kar zagotavlja dober načrt zdravljenja. Idealno bi bilo, če bi lahko vsakega bolnika vodili v centru z multidisciplinarno skupino, ki sodeluje pri zagotavljanju najboljšega izida za vsakega bolnika: gastroenterolog, kirurg, onkolog, endokrinolog, radiolog, specialist nuklearne medicine, histopatolog in klinična medicinska sestra.

»Interdisciplinarna obravnava bolnikov je moderen standard na številnih področjih malignih in ostalih zahtevnih bolezni. V UKC Ljubljana smo ga na našem strokovnem področju uvedli v zdravljenju malignih obolenj, presaditev jeter in trebušne slinavke, redkih otroških abdominalnih kirurških obolenj, kronične vnetne črevesne bolezni in tudi NET. Konzilij za NET UKC Ljubljana je edini v Sloveniji in se sestaja enkrat mesečno. Na njem sodelujemo internisti – gastroenterologi in onkologi, abdominalni kirurgi, radiologi in specialisti nuklearne medicine. Želimo si, da bi bili vsi bolniki iz Slovenije obravnavani na konziliju, ki smo ga že večkrat predstavili slovenski strokovni javnosti. Multidisciplinarna obravnava je namreč pogoj za odločitev o najprimernejšem načinu zdravljenja NET,« je ob zaključku novinarske konference poudaril prof. dr. Aleš Tomažič.

Janko Pucihar, bolnik z nevroendokrinim tumorjem.

Avtor fotografij: Miran Juršič