Otrokov prvi okulistični pregled

Družina, Otroški svet, Zdravje otrok

Oči so najpomembnejši čutilni organ, s katerim sprejemamo 90 odstotkov vseh informacij iz okolja. Zdrav in dober vid nam omogoča zaznavanje svetlobe, barv, oblik, razdalj, torej sveta v vsej njegovi raznolikosti. Oči in dober vid spadajo k našemu zdravju. Okvare vida, do katerih pride iz različnih razlogov, obsegajo zmerne in hude poškodbe vida ter slepoto, zato je pomembno, da jih pravočasno opazimo in zdravimo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, ki se zavzema za preprečevanje okvar vida, lahko okoli 80 odstotkov vseh poškodb in okvar vida preprečimo ali ozdravimo, če jih pravočasno prepoznamo. Za okvare vida so posebej dovzetni otroci. Ocenjuje se, da je kar 19 milijonov otrok po svetu slabovidnih, od 20 do 25 odstotkov otrok pa se rodi s katero izmed refrakcijskih anomalij, kot so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Da bi preprečili razvoj ali slabšanje okvar vida, moramo simptome pravočasno prepoznati in ob pravem času opraviti tudi prvi preventivni okulistični pregled.

Ob rojstvu vid še ni povsem razvit

Otrok potrebuje čutilo za vid, da lahko opazuje svet okoli sebe in se nanj ustrezno odziva. A takoj po rojstvu njegov vid še ni docela razvit. Otrok se tedaj odziva le na svetlobne dražljaje in močno kontrastne barve, očesni gibi pa so neusklajeni. Očesni stik otrok običajno vzpostavi do osmega tedna starosti, medtem ko se mesto središčnega vida, rumena pega, dokončno razvije šele v tretjem ali četrtem mesecu življenja. Vid je za otroka ključen tudi pri prepoznavanju oseb iz okolice in za prostorsko orientacijo. Otrok z dobrim vidom bo starše prepoznal med petim in sedmim mesecem starosti, med sedmim in desetim pa bo že znal prepoznati tudi čustvene izraze na obrazu. Dokončna ostrina vida se razvije pri približno letu dni.

Središčna ostrina vida, kot jo imajo odrasli, se razvije okoli četrtega leta starosti, binokularni vid pa se stabilizira vse do šestega leta. To obdobje je po mnenju strokovnjakov kritično za nastanek okvar vida, kot sta kratkovidnost in daljnovidnost.

Znaki okvare vida pri otroku

Čeprav je pri malčkih težko ugotavljati delovanje vida, lahko nekatere znake pravočasno prepoznamo.

Med pogostimi so beganje očesnih zrkel, nenadzorovano trzanje in trepetanje oči, to, da otrok z očmi ne sledi osebam ali predmetom v prostoru, ne sega z roko po predmetih in si jih med igro ne približa očem. Tudi pordele in suhe, pekoče in razdražene oči, solzenje in napetost v očeh, glavobol in moten vid so med znaki, ki kažejo na morebitno okvaro vida. Pri starejših otrocih lažje opazimo nekatere simptome, kot so glavobol in omotica po daljšem gledanju v zaslon, držanje knjige in branje na oddaljenosti več kot 40 centimetrov, to, da se otrok pri branju hitro utrudi, na vid pa moramo biti posebej pozorni tudi, če ima otrok sladkorno bolezen. Huda občutljivost ali pa neobčutljivost na svetlobo, škiljenje, izrazito velike oči, motna roženica ali velika nepremična zenica, ki se ne odziva na svetlobo, so resnejši znaki morebitne očesne bolezni, ob katerih je treba otroka kar najhitreje odpeljati k okulistu.

Kdaj je treba opraviti prvi okulistični pregled?

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da otrok opravi prvi preventivni pregled oči v starosti med 18. in 24. mesecem, drugi pa, da pri štirih letih. Toda če sumite, da je z njegovim vidom kaj narobe, se lahko okulistični pregled opravi kadarkoli. Marsikateri starši menijo, da otrok ne more opraviti okulističnega pregleda, dokler ne zna brati, vendar to ne drži. Oftalmologija oz. okulistika je veja medicine, ki je v zadnjih letih zelo napredovala, zato nepoznavanje črk ne more biti razlog, da odlašamo s preventivnim okulističnim pregledom. Nasprotno – zanj ni nikoli prezgodaj.

 

Foto: Pexels