Osteoporoza prepoznana šele ob zlomu kosti

Bolezni, Človeško telo, Gibanje, Zdravje

Ste si ob lažjem padcu kar naenkrat zlomili kost? Pa saj je bil le padec iz stojne višine?

osteoporoza Ajda Kolmančič

Pri osteoporozi govorimo o poroznih oziroma izpranih kosteh, ki so prav tako izjemno krhke in nagnjene k prelomom že ob blagem trku s podlago. Natančneje gre za zmanjšanje gostote kosti.

Osteoporoza pogosta po menopavzi

Kaj je osteoporoza?

Osteoporoza je sistemska bolezen kostnega sistema, ki se manifestira kot zmanjšanje gostote, čvrstosti kosti in vsebnosti apnenca. Na nastanek osteoporoze vplivajo zunanji faktorji (prehrana, kajenje, alkohol) in pa hormonska slika.

Pomanjkanje estrogena vpliva na nastanek bolezni

V prvi tretjini življenja kostno maso šele gradimo. Naše telo najbolj dela med 11. in 20. letom starosti. Po 30. ali 35. letu starosti pa začne po blagi stagnaciji kostna masa počasi pri obeh spolih upadati. Lahko torej rečemo, da v prvem obdobju prevladuje izgradnja kosti, v srednjem obdobju sta enakomerno prisotni izgradnja in razgradnja, v zadnjem obdobju (po 50. letu) pa je najbolj aktivna razgradnja kosti z nastajanjem osteoporoznih sprememb.

Osteoporoza je vsekakor pri ženskah pogostejša, saj takoj po menopavzi pride do zmanjšanega nastajanja ženskega spolnega hormona estrogena. Moški naj bi za osteoporozo zboleli redkeje, in sicer vsaki peti, pa še ti so velikokrat neprepoznani.

Prav tako so potencialni kandidati za nastanek osteoporoze tisti ljudje, ki imajo težave s prekomernim delovanjem nadledvičnih žlez in ščitnice. Pojavlja se lahko tudi pri vnetnih boleznih črevesja, anoreksiji, kroničnem stresu ter kroničnih obolenjih jeter in ledvic.

Ločimo:

  • Primarna osteoporoza (involucijska kot postmenopavzalna ter
    idiopatska kot juvenilna v nosečnosti)
  • Sekundarna osteoporoza (endokrini vzroki, gastrointestinalni vzroki, revmatske bolezni, imobilizacija, patološki procesi na kosteh)

Klinična slika

Bolezen je asimptomatska – simptomi se pokažejo komaj kot prelom kosti zaradi krhkosti.

Kljub temu se pojavlja hitra utrujenost, nedoločene bolečine v nogah in hrbtenici, bolečine v ledvenem delu hrbtenice, izguba višine, fleksija trupa, “izprane” kosti na RTG posnetku.

Faktorji rizika, lahko na njih vplivamo?

Proces redčenja in zmanjševanja gostote kostnine je daljši proces, ki poteka tiho in neopazno. Privede lahko do zlomov s hudimi posledicami za vsakdanje aktivno življenje. To pomeni zmanjšanje gibljivosti, bolečine, včasih tudi socialna izolacija.

Značilni osteoporotični zlomi so zlom hrbteničnega vretenca, kolka in podlakti nad zapestjem (zlom koželjnice ali lat. radiusa).

V vsakdanjem življenju se srečujemo z dejavniki, ki odločilno vplivajo na nastanek osteoporoze. Na nekatere od njih lahko mi vplivamo, na druge pa enostavno ne moremo.

osteoporoza opustitev kajenja

Med tiste dejavnike, na katere nimamo vpliva spadajo starost, spol, dednost… Vpliv pa imamo na način življenja, ki ga živimo.
Tako lahko vplivamo lahko na:

  • zmanjšanje ali opustitev kajenja, pitje alkohola, kave
  • zadostni dolgotrajajoči vnos kalcija, vitamina D, ustreznih beljakovin in mineralov
  • zmanjšanje tveganja za padce
  • ustrezno telesno aktivnost
  • zdravo prehrano
  • pravilno držo telesa

Merjenje kostne gostote za ugotavljanje osteoporoze

Postopek, s katerim merimo gostoto kostne mase (mineralna gostota kosti) imenujemo denzitometrija ali dvoenergetsko rentgensko absorpciometrijo (DXA).

Slikanje s tem postopkom predstavlja sicer določeno mero izpostavljenosti sevanju, vendar je dokazano, da je to sevanje zanemarljivo v primerjavi s tistim, ki ga v enem dnevu prejmemo iz okolja.

Poleg denzitometrije zdravniki vzamejo v laboratoriju še vzorec urina in krvi, kjer preverjajo vsebnost vitamina D, kazalnike presnove kosti ali morebitne druge bolezni, ki povzročajo osteoporozo.

V primeru ugotovitve blage zmanjšanosti kostne gostote, se poudari in educira pacienta o pomenu zdravega življenjskega sloga. Kadar pa gre za resnejša stanja izpranih kosti pa predpišejo zdravniki zdravljenje s pomočjo zdravil.

Za koga in kdaj je slikanje priporočljivo?

slikanje osteoporoza Ajda Kolmančič
  • za ženske, katere preidejo v obdobje menopavze pred 45. letom
  • moške s faktorji rizika
  • nizka telesna teža po menopavzi
  • zlomi kosti na rizičnih področjih
  • hormonske motnje
  • osebe z izgubo višine več kot 4 cm
  • osebe, ki so bile zdravljene s kortikosteroidi več kot 3 mesece
  • osebe, ki trpijo za kroničnimi boleznimi jeter in ledvic…

Aktivno in zdravo življenje za močne kosti

Spet ta zdrav način življenja! Pa veste, da to res obrodi sadove na dolgi rok. Predvsem tu mislimo redno in primerno telesno aktivnost ter doziran vnos kalcija in vitamina D v svoje telo v srednji in pozni življenjski dobi.

Kalcij, vitamin D in telesna aktivnost

Najvišja meja dnevnega vnosa kalcija se giblje do 2500 mg, sicer pa se priporoča 1000 mg na dan pri ženskah pred menopavzo in pri moških starih nad 65 let.

Poleg kalcija je priporočljiv tudi pravilno doziran vnos vitamina D. Optimalna meja za že zgoraj opredeljeno populacijo je 10 do 20 mikrogramov na dan, kljub izpostavljenosti sončnim žarkom. Paziti je potrebno le, da ne prekoračite meric, saj vitamin D ni topen v maščobah in lahko povzroči hipervitaminozo. Ta ima za posledice povečano utrujenost in izčrpanost.

gibanje in osteoporoza, Ajda Kolmančič

Telesna dejavnost je pri osebah z osteoporozo “must” oziroma nujna. Veliko je vadbenih centrov, kjer ponujajo vadbe pod strokovnim vodstvom kineziologa. Telesna (fizična) zmogljivost ohranja telo fit in zmanjšuje možnost padcev. Starost ni pomembna, zapomnite si to!

Fizioterapija in gibanje v domačem okolju

Poleg ciljane vadbe vam lahko fizioterapija tudi v veliki meri pomaga pri odpravljanju morebitnih bolečin. Protibolečinska elektroterapiija, magnetna terapija, Tecar terapija in mnoge druge, tudi masaža. Še posebej naj poudarimo pomen samoplačniške fizioterapije , kjer se vam fizioterapevt posveti skoraj v celoti manualno – specialne ročne tehnike.

Razmislite tudi morda o ustrezni ureditvi svojega bivalnega okolja. Včasih je smiselno odstraniti debele preproge, namestiti ročaje/držala na določenih mestih v stanovanju, izbrati čvrsto oprijeto obutev… Vse za varnost in zdravje!


Sledite nam