fbpx

Odgovorno zdravljenje s protibolečinskimi zdravili

Bolezni, Zdravje in bolezni

Kaj so analgetiki in kakšno je pravilno zdravljenje z njimi?

Bolečina je najpogostejši vzrok za obisk zdravnika ali lekarne. Če gre za blago do zmerno bolečino, ki traja krajši čas, lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih, ki jih brez recepta kupimo tudi v lekarnah. Lekarniški farmacevti pojasnjujejo, da za vsa ta zdravila, ki so namenjena samozdravljenju, velja, da so varna in nam ni treba skrbeti glede resnejših neželenih učinkov. Vseeno pa v lekarnah opozarjajo, da se moramo zavedati, da zagotovila o varnosti veljajo le, dokler dosledno upoštevamo navodila za jemanje in priporočene odmerke. Če bi ta zdravila uporabljali dolgo časa, nekaj mesecev ali celo nekaj let, in v večjih odmerkih, kot so priporočeni, bi to lahko imelo resne škodljive posledice za naše zdravje. Nobene potrebe ni, da bi se bali lajšati bolečino s protibolečinskimi zdravili. Odveč je tudi strah, da bi od teh zdravil postali odvisni – dokler jih jemljemo skladno z navodili lekarniškega farmacevta in zdravnika. »Lajšati bolečino je božansko delo«, je ugotovil že Hipokrat. Danes lekarniški farmacevti temu dodajamo, da naj bo lajšanje bolečine učinkovito in tudi varno.

O protibolečinskih zdravilih

7E937E1C-7A4B-11E1-A47C-4FAE65B94067Protibolečinska zdravila ali analgetiki so namenjeni simptomatskemu zdravljenju. To pomeni, da ne odpravljajo vzroka, ampak s posrednim ali neposrednim delovanjem na živčni sistem le lajšajo bolečino. Mednje sodijo paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila, opioidi in še nekaj drugih. Lahko delujejo sistemsko, kar pomeni, da delujejo na centralni živčni sistem, ali lokalno, kar pomeni, da delujejo na periferni živčni sistem. Nekatera protibolečinska zdravila lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, zato ob njihovi uporabi velja popolna ali relativna prepoved upravljanja z vozili ali stroji. To je ustrezno označeno na zunanji embalaži, in sicer s praznim oziroma polnim trikotnikom.

Prekomerna poraba protibolečinskih zdravil poleg drugih zdravstvenih težav lahko povzroči tudi odvisnost. To ne velja le za zdravila, ki se uporabljajo le pod nadzorom zdravnika in so zato na voljo na recept. Tudi napačna – predvsem dolgotrajna in prekomerna – uporaba zdravil brez recepta lahko vodi do hujših zdravstvenih zapletov, celo smrti.

Paracetamol

Uporablja se predvsem za lajšanje blažjih bolečin, kot so na primer zobobol, glavobol, bolečine pri poškodbah, menstrualne bolečine, prehodne bolečine mišic in sklepov. Uporablja se tudi za zniževanje povišane telesne temperature. Za razliko od ostalih protibolečinskih zdravil ne deluje protivnetno. Ne učinkuje na osrednji živčni sistem in ne povzroča odvisnosti. Ne draži želodčne sluznice, zato ga lahko uporabljajo tudi bolniki z želodčnimi težavami. Pogosto je z drugimi učinkovinami prisoten v kombiniranih tabletah, ki so namenjene lajšanju simptomov gripe in prehlada. Zato moramo biti ob zdravljenju z več zdravili hkrati še posebej pozorni, katere učinkovine vsebujejo zdravila, s katerimi se zdravimo, da ne bi zaužili dvojnega odmerka. Glavna nevarnost prekomerne uporabe paracetamola je poškodba ali celo odpoved jeter.

Nesteroidna protivnetna zdravila

Pogosto jih uporabljamo kot protivnetna in protibolečinska zdravila pri revmatičnih obolenjih, po poškodbah in operacijah, lajšanje bolečin pri bolnikih z rakom, glavobolu, zobobolu in drugih bolečinah. Nekatera v nižjih dnevnih odmerkih preprečujejo razvoj srčno-žilnih bolezni, vendar se pri posameznih bolnikih lahko izrazijo neželeni učinki na prebavilih, ki se kažejo kot bolečina v želodcu, slabost ali pa povzročijo razjede in krvavitve. Nekatera od teh zdravil lahko tudi izzovejo poslabšanje astme. Zaradi takšnih težav nekateri bolniki potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje, zato lekarniški farmacevti priporočajo posebno previdnost pri uporabi teh zdravil. So med najbolj predpisovanimi zdravili, nekatera so v lekarnah na voljo tudi brez recepta. Med slednjimi je najbolj poznana acetilsalicilna kislina, ki je v uporabi že več kot sto let. Je zelo dober analgetik, primeren za lajšanje blažjih bolečin in ima za razliko od paracetamola tudi protivnetno delovanje. To nam pri bolečinah, ki so povezane s prehladnimi obolenji, zelo koristi. Velja pa prej omenjeno opozorilo glede neželenih učinkov na prebavila.

Opioidi

Najbolj znan predstavnik opioidnih zdravil je morfin, ki se kot protibolečinsko zdravilo uporablja že več kot 2.000 let. Opioidi se uporabljajo pri lajšanju srednje močne in najmočnejše bolečine. Delujejo na centralno živčevje in na ta način zmanjšajo občutenje bolečine. Med neželenimi učinki se poleg psihične in fizične odvisnosti lahko pojavijo še zmedenost in vrtoglavica, zaprtje, slabost, bruhanje, evforija, idr. Pri nadzorovanem lajšanju bolečine ti učinki, razen zaprtja, običajno ne predstavljajo resnih težav, saj težave izzvenijo v nekaj dneh oziroma ne pridejo do izraza. Na voljo so le na recept, izdana količina močnih opioidov pa lahko zadošča za največ enomesečno porabo.

Pravilna uporaba protibolečinskih zdravil

Lekarniški farmacevti opozarjajo, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora, zato običajno ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah (glavobol, bolečine v mišicah, boleče menstruacije, …) Analgetično učinkovino pogosto vsebujejo tudi zdravila za lajšanje simptomov gripe in prehlada. Za lajšanje kronične bolečine zdravnik na recept predpiše protibolečinsko zdravilo, ki ga lahko uporabljate dlje časa. Ob akutni bolečini se zdravila za lajšanje bolečine uporabljajo le krajši čas, dokler bolečina ne mine. Če težave trajajo več kot tri dni, lekarniški farmacevti svetujejo posvet z zdravnikom.

Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je pomemben, ker s pravilnim jemanjem lahko izboljšamo učinek delovanja, zmanjšajo pa se tudi neželeni učinki. Navodila za jemanje protibolečinskih zdravil glede na hrano se razlikujejo. Nesteroidna protivnetna zdravila se praviloma jemljejo s hrano, saj se tako zmanjša možnost neposrednega škodljivega delovanja na želodčno sluznico.

98CE7804-7A4B-11E1-9DE2-4FAE65B94067Protibolečinska zdravila večinoma zaužijemo skozi usta in so torej v obliki tablet ali kapsul. Nekatera pa so namenjena tudi uporabi na koži – to so mazila, kreme, obliži, … Lekarniški farmacevti opozarjajo, da je pri uporabi mazil, krem, obližev, itd. zelo pomembna ustrezna higiena. Kožo moramo umiti z blagim, nedražečim milom in jo dobro splakniti ter osušiti z nežnim brisanjem. Pred nanašanjem in po njem si moramo dobro umiti tudi dlani, saj je treba kreme, mazila in gele običajno razmazati po koži s konicami prstov ter jih vtreti z enakomernimi krožnimi gibi. Pomembno je tudi, kako stiskamo kremo ali gel iz tube, saj želimo preprečiti, da bi v tubo vdrl zrak. Zato začnemo kremo iz tube iztiskati pri spodnjem robu po širši ploskvi.

V zadnjem času se vedno bolj pogosto uporabljajo tudi transdermalni obliži, iz katerih učinkovina enakomerno prehaja skozi kožo v telo. Obliže nalepimo z vso površino na neporaščen, nepoškodovan, gladek (ne poroženel), čist in suh predel kože. Če je predel kože, kamor želimo nanesti takšen obliž, poraščen, dlake lahko pristrižete. Nikakor pa jih ne smemo pobriti, saj lahko z britjem poškodujemo ali vzdražimo kožo. Lekarniški farmacevti še opozarjajo, da od sonca vzdražena koža prav tako ni primerna za uporabo transdermalnih obližev. Mesta prilepljanja transdermalnih obližev, ki delujejo sistemsko, je treba menjavati, ne lepimo jih vedno na isto mesto, saj bi lahko prišlo do preobčutljivostne reakcije.

Shranjevanje protibolečinskih zdravil

Lekarniški farmacevti priporočajo, da vsa zdravila hranite skupaj na enem mestu, izven dosega otrok in pod ključem. Ker protibolečinska zdravila sodijo med tiste skupine zdravil, kjer je večja možnost zlorabe v nemedicinske namene, bodite posebej pozorni na varno shranjevanje teh zdravil. Velik del zastrupitev z zdravili je namreč ravno posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil.

Vprašajte lekarniškega farmacevta o vašem zdravilu

S programi farmacevtske skrbi, med katere sodi tudi projekt »Vprašaj o svojem zdravilu« želijo lekarne in lekarniški farmacevti spodbujati odgovorno zdravljenje z zdravili, da bi dosegli čim boljše terapevtske izide in kakovost življenja bolnikov. Pomemben člen pri zagotavljanju čim boljših izidov zdravljenja z zdravili je seveda tudi bolnik. In projekt Lekarniške zbornice Slovenije »Vprašaj o svojem zdravilu« je namenjen temu, da v lekarnah spodbujamo bolnike, da s pomočjo boljšega poznavanja svojih zdravil prevzemajo svoj del skrbi in odgovornosti za zdravljenje.

S tem, ko se povečuje uporaba zdravil in vse več bolnikov jemlje po več zdravil sočasno, postaja ena od vedno bolj pomembnih nalog lekarniških farmacevtov tudi pregled terapije in preverjanje možnosti medsebojnega delovanja zdravil. Le ob partnerstvu in zaupanju med bolnikom, zdravnikom in lekarniškim farmacevtom je možno doseči racionalnejšo uporabo zdravil in čim boljše izide zdravljenja z zdravili.

Avtorji:
–    Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., članica upravnega odbora LZS;
–    Bojan Madjar, mag. farm., koordinator projekta farmacevtske skrb »Vprašajte o svojem zdravilu«


Sledite nam