Oči ne marajo zime

anonimni uporabnik, 23. november 2015
Ostalo

Kriv ni le suh zrak, temveč tudi krajši dnevi, ko posledično več časa preživimo ob umetni svetlobi. Ob tem pogosto zremo v …

Po letošji dolgi in topli jeseni smo se prvega snega zelo razveselili. Skupaj z njim so temperature končno postale času primerne, mi pa smo zato skoraj od danes na jutri pričeli ogrevati svoja stanovanja, pisarniške prostore …

Če je nam ob tem prijetno, pa vendarle vidimo, da se oči ne počutijo najbolje. Kriv ni le suh zrak, temveč tudi krajši dnevi, ko posledično več časa preživimo ob umetni svetlobi. Ob tem pogosto zremo v različne ekrane in zaradi luči oči še bolj naprezamo kot podnevi. Ko bo sneg zadosti pobelil planine, se bo marsikdo odpravil še na smučanje in ob lepem sončnem vremenu, kakršnega si na tak dan vsi želimo, bodo zopet na udaru oči.

Kako si pomagati?

Zagotovo je na prvem mestu potrebno razmisiti o vzrokih in te odpraviti v največji možni meri. Torej poskrbimo za zadostno vlago v prostoro (na primer tako, da na grelna telesa damo posodo z vodo), prostore nekajkrat dnevno temeljito prezračimo (odpremo okna in vrata za nekaj minut na stežaj), oči pred soncem zaščitimo s sončnimi očali, pri delu za račualnikom poskrbimo za redne premore, ne pozabimo na zadostno pitje vode …

S kurami spat?

Gotovo bi bilo očem in zdravju nasploh veliko prijazneje, če bi se ravnali po naravnih ritmih. A odkar poznamo žarnico, svoj delavnik (ali prostočasne aktivnosti) podaljšujemo v pozne nočne ure. S tem ne škodujemo le očem, temveč številnih procesom v organizmu, ki zaradi zapoznelega odhoda v posteljo ne potekajo več brezhibno. Saj veste, da vsaka ura pred polnočjo šteje dvojno – in to že davno ni več zgolj ljudski rek. Na to temo so še posebej zanimiva razmišljanja Alfreda Vogla, ki jih je zapisal v svojem Ljudskem zdravniku – priročniku s preprostimi a zato nič manj učinkovitimi nasveti za tisoč in eno težavo sodobnega človeka.

Vzemite si pavzo

Takoj ko smo primorani svoje delo opravljati preko računalnika ali katerega drugega ekrana, se zalotimo, da nas kar potegne notri, če se izrazimo po domače. Po eni strani mora biti delo hitro opravljeno, po drugi na nas dobesedno na vsakem koraku prežijo „skušnjave“ (beri oglasi in vsebine, prilagojene prav nam), ki jih ne želimo izpustiti. Tako se neredko zgodi, da celo svoj obrok zaužijemo pred ekranom.

Ponavadi naredimo pavzo šele, ko nas oči pošteno pečejo, se nam solzijo, nam pordečijo … A takrat bomo težko našli hitro in učinkovito rešitev, ki obenem ne bo obremenjevala našega telesa z nepotrebnimi spornimi snovmi.

Veliko bolje je nekaj pozornosti nameniti očem, preden pride do takšnih stanj. Konec koncev so prav one naš najdragocenejši pomočnik tudi pri zrenju v ekran! Ni nujno, da odidemo na sprehod nekajkrat dnevno. Dovolj bo, če pogled usmerimo kam drugam, najbolje, da se zazremo nekam v daljavo. Če to ni mogoče, si oči prekrijmo z rokami. Dovolj bosta minuta ali dve, a poskrbimo, da bo premorov dovolj. Med zrenjem v ekran namreč skoraj ne mežikamo (česar se ne zavedamo), zato očem tudi ne zagotovimo primerne vlage.

Ustrezna namestitev ekrana

Vsi vemo, kako zelo utrujajoče je za oči, če nam pri delu z računalnikom nagaja močna svetloba. Zato je izjemno pomembno, kje je ekran nameščen oz. da je okno ustrezno zasenčeno. Ekran mora biti obenem ustrezno oddaljen od oči, na ravno pravi višini (nekoliko nižje od višine oči).

Kje še iskati vzroke za pekoče, utrujene, suhe oči?

Naše oči so različno občutljive, kar pomeni, da nekdo simptome suhih, utrujenih, pekočih oči opazi prej kot nekdo drug. To pa zato, ker zanje obstajajo tudi drugi vzroki, denimo onesnažen zrak, klimatske naprave v prostoru, pa tudi takšni, na katere sami težje vplivamo, denimo hormonski (zlasti pri ženskah), nošenje kontaktnih leč, naraščajoča starost, jemanje določenih zdravil, nekatera obolenja (revma, diabetes, ščitnična obolenja …) … In četudi nam zgornji nasveti morda ne pomagajo vedno ali ne do popolnosti, jim velja slediti, saj nam bodo oči za to še kako hvaležne.

Pomoč iz narave

Ko so težave torej že tu, oči potrebujejo vlago. Te jim lahko zagotovimo s kapljicami za oči, za katere pogosto slišimo tudi izraz umetne solze. Na trgu jih je veliko, zato skrbno premislimo, katere bomo namenili našim občutljivim očem. Tistim s konzervansi se je bolje izogniti, saj ti že tako slabo vlaženje oči lahko še okrepijo, obenem pa lahko sprožajo alergije.

kapljice-vogel-oci

Naravni pripravki običajno vsebujejo hialuronsko kislino, ki je naravna, telesu lastna snov. Ta je tudi v Voglovem pripravku – A.Vogel kapljice za oči, ki pa obenem vsebuje tudi izvleček navadne smetlike. Rastline se morda spomnite še iz Kekčevih prigod, saj je ravno s to zdravilno rožo teta Pehta zdravila Mojčine oči.

Da so A.Vogel kapljice za oči povsem naravne in varne, priča tudi podatek, da jih lahko jemljejo tudi nosečnice in doječe matere, primerne pa so že za otroke od tretjega leta starosti. In četudi jih uporabljamo le redko, kapljice zahvaljujoč inovativno oblikovanemu vsebniku, sterilnost obdržijo še šest mesecev po prvem odprtju.

Oglasno sporočilo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,403
14.03.2024 ob 18:20
296,659
18.03.2024 ob 19:10
112,964
19.03.2024 ob 04:16
Preberi več

Več novic

New Report

Close