fbpx

Ob udarcu v glavo lahko pride do pretresa možganov

Človeško telo, Dom & prosti čas, Gibanje, Otroški svet, Zanimivo, Življenjski slog

Temeljni cilj aktivnega življenjskega sloga in športnih dejavnosti je skrb za zdravje ter dvig zadovoljstva in kakovosti življenja. Športna dejavnost ima številne prednosti za telesno, čustveno in socialno zdravje posameznika.

Pa vendar se ukvarjanje s športom marsikdaj konča s poškodbami in porušenim zdravjem. To pogosto vidimo pri otrocih, ki se med športno dejavnostjo še ne zavedajo dovolj tovrstnih nevarnosti. Bolj so nagnjeni k raznim udarcem, in čeprav nanje kmalu pozabijo, so ti lahko zelo nevarni. Med športno dejavnostjo lahko pride do različnih poškodb – ne le glave, temveč tudi gibalnega (lokomotornega) sistema. Glede na diagnozo, prognozo in zdravljenje je med najzapletenejšimi poškodbami pretres možganov.

Po podatkih sodeč, je tveganje za pretres možganov največje pri kontaktnih športih, kot so nogomet, košarka, hokej in borilni športi. Pogost je tudi pri športih s konji. Pri otrocih pride do poškodb glave in pretresa možganov najpogosteje med vožnjo s kolesom ali ob padcih na splošno.

Diagnoza pretresa možganov

Diagnosticiranje pretresa možganov ni preprosto iz več razlogov. Pri osebi, pri kateri sumimo na pretres možganov, moramo opraviti podrobne diagnostične preiskave. Po dostopnih podatkih ni na voljo zanesljivih diagnostičnih testov za hitro odkrivanje pretresa možganov na terenu. Drugi razlog so simptomi, ki se lahko pojavijo šele nekaj ur po poškodbi glave. Poleg tega večina ljudi zaradi nezadostne ozaveščenosti na pretres možganov pomisli šele ob vidni poškodbi glave, kar je lahko povsem napačno.

Diagnostične preiskave morajo vključevati oceno stanja zavesti, orientacije, pozornosti, spomina, ravnotežja in vratne hrbtenice. Če sumimo na hujšo poškodbo možganov, kot so krvavitve, epilepsija in zlom lobanje, je treba opraviti CT, MR ali EEG.

Kaj je pretres možganov?

Gre za obliko blažje travmatske poškodbe možganov, posledice biomehanskih sil, ki privedejo do poškodb možganskega tkiva in prehodne motnje njihovega delovanja. Najpogosteje nastane zaradi neposrednega udarca v glavo, obraz ali vrat, redkeje pa zaradi udarca v druge telesne predele, pri katerih se učinek sile posredno prenese na glavo.

Ne pozabite: tudi ob lažjih poškodbah lahko pride do pretresa možganov – to je odvisno od občutljivosti in prizadetosti možganov.

Simptomi, ki opozarjajo na patološko dogajanje, so glavobol, slabost, vrtoglavica, motnje ravnotežja in spomina, upočasnjena odzivnost, dvojni vid in prehodna izguba zavesti. Ni jih lahko prepoznati, ker se najbolj specifični simptom, izguba zavesti, pogosto sploh ne pojavi, preostali pa so kratkotrajni, nespecifični in samodejno prenehajo. Poleg tega ne kažejo le na pretres možganov, temveč so lahko prisotni tudi ob drugih poškodbah ali celo pri ljudeh, ki sploh niso poškodovani.

Strokovnjaki posebej poudarjajo pomen prepoznavanja pretresa možganov pri otrocih

Ob vse daljših in toplejših dneh so otroci vse bolj športno dejavni, s tem pa se poveča tudi pogostost poškodb. Strokovnjaki poudarjajo, da moramo vsak udarec ali poškodbo glave jemati resno in otroka natančno opazovati. Otroci s pretresom možganov namreč morda ne bodo imeli vidnih poškodb, opazili pa bomo zmedenost, okornost, manjšo pozornost, slabše pomnjenje, težave pri učenju, slabšo socialno interakcijo, večjo utrujenost in motnje spanja. Ti znaki so lahko prisotni tudi več tednov po poškodbi in se postopoma spreminjajo. Pogosto jih sprva zmotno razumemo kot čustvene simptome – močnejša čustva, živčnost, razdražljivost in depresivnost. Vse močnejši glavoboli, zmedenost in povečana zaspanost nas morajo opozoriti, da je nujna takojšnja zdravniška pomoč.

Če znakov ne prepoznamo pravočasno, lahko to patološko dogajanje povzroči nove zaplete – ishemične poškodbe, možganski edem ali vodenoglavost (hidrocefalus). Ti nastanejo, ker možganske krvne žile ne zmorejo vzdrževati enakega pretoka krvi ne glede na sistemski krvni tlak. Zaradi tega pride z naraščanjem vrednosti sistemskega krvnega tlaka do povečanega pretoka krvi v možganih in motenj osmotskega ravnovesja, s tem pa do možganskega edema in pridruženih patoloških pojavov.

Prognoza

Po pretresu možganov moramo običajno počivati od sedem do deset dni. Če se predčasno znova lotimo športnih dejavnosti, tvegamo ponovno poškodbo glave, saj so lahko nevarni simptomi, kot sta upočasnjena odzivnost in motnja ravnotežja, še vedno prisotni. V tem primeru tvegamo mnogo hujše ali celo nepopravljive poškodbe možganske funkcije.

Zdravljenje

Najpogosteje priporočamo strogo mirovanje, telesni in duševni počitek ter postopno vrnitev k prejšnjim dejavnostim. Ni pravila, kako dolgo moramo strogo mirovati. Zdravljenje zahteva individualiziran pristop. Zdravila predpišemo, če so prisotne tudi druge težave, kot so hudi glavoboli, težave s spanjem in anksioznost.

Literatura:
Matthew, A. et al. 2014. Duration and Course of Post-Concussive Symptoms. Pediatrics, 133 (6): 999–1006.
Thomas, D. G. et al. 2015. Benefits of Strict Rest After Acute Concussion: A Randomized Controlled Trial. PEDIATRICS, 135 (2): 1–11.
Anne, M. Grool et al. 2016. Association Between Early Participation in Physical Activity Following Acute Concussion and Persistent Postconcussive Symptoms in Children and Adolescents. JAMA. 316 (23): 2504–2514.


Sledite nam