Nujno zlo, ki mu pravimo šola

Novice, Otroški svet, Zanimivo, Življenjski slog

Ko prvošolci prestopijo šolski prag, se zapišejo sistemu, ki jih ne bo ne le učil, ampak tudi oblikoval, vzgajal …

Ko prvošolci prestopijo šolski prag, se zapišejo sistemu, v katerem bodo preživeli devet let. Šola jih ne bo le učila, ampak tudi oblikovala, vzgajala. Andraž Zorko razmišlja in piše, kaj pomeni šola za otroke in kako se z njo soočamo starši.

Zbrali so nas v šolski telovadnici. Vonj obrabljenega parketa je prebudil limbični sistem v mojih možganih in v hipu sem se preselil nekaj let nazaj. V množici otrok sem iskal svojega sina. Čez tri dni bo star šest let. Čez nekaj minut ga bodo poklicali po imenu in postavili v eno od nastajajočih skupin. Moj otrok je od tega trenutka naprej šolar. Še ne šestletni fantič, ki zvečer ne more zaspati brez svoje ljube plišaste igrače. V tistem hipu sem se zavedel, da ga prepuščam v roke velikega sistema, ki mu pravimo šola.

Odhod otroka v šolo je ena večjih prelomnic

Čez en mesec bo minilo šest let od zgoraj opisanega dogodka, ki ga očitno ne bom nikoli pozabil. Odhod otroka v šolo je ena večjih prelomnic tako v razvoju otroka kot v odnosu in družinskem razmerju.

Seveda je sistem posegel v ta odnos že v vrtcu. A tam je vendarle nekoliko drugače. Tam je osnova vzgoje igra in, če nimate res smole z vrtcem ali vzgojiteljico, pride otrok iz te ustanove relativno nepoškodovan.

Šola je druga zgodba. Tam gre zares.

Verjetnost poškodb je precej večja. Tudi fizičnih, a v tem primeru seveda ne mislim na te. Šola je pač nujno zlo.

Nekoč, v davnih časih, je bila največja in edina šola življenje samo. Potem smo se nekje vmes odločili, da bodo to vlogo prevzele institucije, ki jim pravimo šole, in v njih ljudje, ki so končali ustrezne šole in so postavljeni za učitelje. In ko je naš malček star šest let, po novem niti ne nujno toliko, ga dobesedno oddamo v vzgojo tej instituciji. Kaj pa potem?

V nadaljevanju preberite, kdo in kaj zares oblikuje otroka in kakšna je vloga staršev pri tem? >>