Nosečnost brez alkohola

Nosečnost brez alkohola

Nosečnost brez alkohola – najboljša in najučinkovitejša zaščita še nerojenih otrok pred izpostavljenostjo alkoholu

Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) obeležujemo 9.9. ob 9:09, štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti, saj ves čas nosečnosti obstaja tveganje za posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu še nerojenega otroka. V Sloveniji letos četrtič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti alkoholu otroka pred rojstvom. V obdobju nosečnosti ne poznamo varne količine alkohola niti varne alkoholne pijače in ni znanega varnega obdobja nosečnosti, da alkohol ne bi škodljivo vplival na otroka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, svetujemo, naj ne pijejo alkohola. Prav tako svetujemo, da ne pijejo alkohola, če dojijo.

Zakaj je alkohol škodljiv med nosečnostjo in kakšne so lahko posledice?

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka oziroma ploda in tako povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku, kar lahko privede do različnih prirojenih telesnih, duševnih, vedenjskih motenj in/ali učnih težav, poznanih pod imenom spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Poznamo več različnih oblik fetalnih alkoholnih motenj, od blažjih, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike oziroma fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Vse oblike FASD so doživljenjske in trajne. Osebe s FAS pogosto potrebujejo doživljenjsko asistenco in pomoč ter kontinuirano zdravljenje in zdravstveno oskrbo, njihova pričakovana življenjska doba pa je pogosto krajša.

»Alkohol je teratogen, to pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa, najpogosteje gre za prizadetost možganov, pa tudi srca, jeter, ledvic, kosti ipd., pri zarodku, ki je zaradi pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Poleg tega ima alkohol tudi toksičen oziroma strupen učinek in je škodljiv in nevaren za vse organe in sisteme v telesu,«

je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.

Alkohol prehaja na otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek ali plod ne more razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in ostane taka tudi dlje časa.

Kdaj in kako se kažejo posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom?

Obseg posledic zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom se od posameznika do posameznika razlikuje, odvisno je od več različnih dejavnikov, od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, od količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma kombinacije več dejavnikov. Zapleti in posledice zaradi alkohola se lahko kažejo že med samo nosečnostjo, ob porodu in ali pa kasneje.

Možni učinki in posledice dlje trajajočega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti:

Med nosečnostjo: lahko pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda.

Ob rojstvu: prenizka telesna teža, podpovprečna rast, FAS, abstinenčni sindrom otroka (npr. razdražljivost, nespečnost, otrok se trese in ima krče), lahko nastopi celo nenadna smrt dojenčka.

Opazni kasneje ob razvoju otroka in odraščanju: FASD, slabše kognitivne, govorne, motorične in socialne sposobnosti, vedenjske motnje, učne težave.

»Slovenski novorojenčki, katerih mame so imele zabeleženo odvisnost od alkohola v obdobju od leta 2013 do 2015, so bili dvakrat pogosteje prezgodaj rojeni in v povprečju dobrih sto gramov lažji od novorojenčkov ostalih porodnic,«

je razložila zdravnica specialistka javnega zdravja Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ.

»Posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom (telesne, nevrološke in/ali duševne ter vedenjske motnje) so pri otroku trajne, lahko pa jih v celoti preprečimo. Zmotno je splošno prepričanje, da se otrok s tovrstnimi težavami lahko rodi le ženski, ki ima sindrom odvisnosti od alkohola, je pa verjetnost za poškodbe zarodka večja ob pogostejšem pitju alkohola in ob ponavljajočem pitju večjih količin alkohola ob eni priložnosti – popivanju. Vsaka izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na kakovost življenja in zdravje otroka«,

je opozorila prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.

FASD je potrebno zgodaj prepoznati in otrokom, mladostnikom ter odraslim nuditi ustrezno strokovno obravnavo

»Možgani se pričnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti in so izrazito ves čas nosečnosti občutljivi na škodljive učinke alkohola. Prihaja lahko do sprememb v zgradbi možganov in kognitivnih motenj, ki se kasneje najbolj odražajo na področju učenja in spomina. Poleg kognitivnih težav izstopajo tudi vedenjske težave in primanjkljaj na psihosocialnem področju«,

je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psihiatrinja z NIJZ in dodala

»osebe s FASD imajo zaradi nepopolnega ali zaustavljenega duševnega razvoja težave s kognitivnimi, govornimi, motoričnimi in socialnimi sposobnostmi, njihove razvojne, socialne in čustvene stopnje pa so ob enaki kronološki starosti v primerjavi z osebami brez FASD slabše. Žal se pogosto zgodi, da prizadeti pogosto niso deležni optimalne strokovne obravnave, ker težave ostajajo dolgo ali sploh neprepoznane ali pa se jih pripisuje drugim razlogom.«

Posledice pri otroku lahko obsegajo širok spekter težav, od manjših vedenjskih in učnih težav, pa vse do najtežje oblike, FAS. Prepoznavanje najtežje oblike – FAS, je zaradi svojih značilnosti lažje v primerjavi s FASD, tako se pogosto zgodi, da se težave zaradi FASD prepoznajo kasneje, v nekaterih primerih v mladostništvu ali celo kasneje, z zamujenim prepoznavanjem je tudi prognoza slabša. Nujno je čim zgodnejše prepoznavanje težav in ustrezna strokovna pomoč, hitro ukrepanje pa pripomore k boljši kvaliteti življenja, bolj uspešno je tudi preprečevanje zapletov npr. zasvojenost z alkoholom in/ali drugimi psihoaktivnimi snovmi in za duševne motnje, še posebej zgodnja strokovna pomoč pripomore k boljšemu obvladovanju sekundarnih težav s področja duševnega zdravja. Pogosto gre pri FAS za osebe s posebnimi potrebami, ki navadno niso sposobne samostojnega življenja in potrebujejo podporo in zdravstveno oskrbo celo življenje. Čeprav je preprečevanje FAS in drugih fetalnih alkoholnih motenj enostavno in stoodstotno učinkovito, predstavlja alkohol še vedno enega glavnih vzrokov za duševno manjrazvitost v razvitem svetu. Po nekaterih ocenah tretjina žensk v nosečnosti pije alkohol in nekateri otroci se bodo rodili z naštetimi motnjami. Nosečnicam in doječim materam svetujemo naj takoj prenehajo s pitjem alkohola, če same ne zmorejo prenehati, pa svetujemo, da takoj poiščejo strokovno pomoč, lahko se obrnejo na svojega izbranega osebnega zdravnika, ginekologa ali porodničarja.

Značilnosti FAS

  • prirojene napake in okvare: možgani, srce, ledvica, jetra, kostne okvare … in zdravstvene težave,
  • duševna manjrazvitost (manjši, delno razviti možgani),
  • prizadet sluh, vid, govor,
  • težave s sledenjem navodilom in učenjem preprostih stvari,
  • motnje spanja, pozornosti, spomina, učenja in govora,
  • motnje vedenja (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost),
  • značilen videz obraza,
  • prekinitev in opustitev šolanja,
  • nezmožnost samostojnega življenja,
  • dodatne psihične težave ali duševne motnje,
  • večje tveganje za odvisnost od alkohola in drugih drog.

Zdravstveno breme pitja alkohola med nosečnostjo je podcenjeno

Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, v Sloveniji ni na voljo. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema pri NIJZ se je v Sloveniji v obdobju 1997–2016 rodilo 20 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola, med njimi 13 z diagnozo FAS (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,51 otrok na 10.000 rojstev, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. Število je gotovo podcenjeno zaradi različnih vzrokov. Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi v Evropi imelo FAS med 2 in 4 % otrok.

»Po podatki Perinatalnega informacijskega sistema RS na NIJZ je bila v obdobju od leta 2013 do 2015 v slovenskih porodnišnicah pri 141 ženskah (2,3 na 1000 porodnicah), ob porodu zabeležena odvisnost od alkohola. Zaradi posodobljenega načina beleženja podatkov, je ta številka precej višja kot v letih pred 2013, vendar pa razlike med porodnišnicami kažejo na to, da je zelo verjetno še vedno podcenjena,« je povedala zdravnica specialistka javnega zdravja

Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ in dodala

»pri vsaki deseti porodnici z odvisnostjo od alkohola je bila zabeležena tudi odvisnost od nedovoljenih drog. Porodnice z zabeleženo odvisnostjo od alkohola so v nosečnosti tudi pogosteje kadile kot ostale porodnice.«

V Sloveniji ženske, stare od 25 do 34 let, najmanj abstinirajo, hkrati pa so štiri od petih žensk, ki rodijo, stare med 25 in 39 let. Anketa med udeleženkami šol za bodoče starše na Gorenjskem v letu 2013, je tudi pokazala, da je med zadnjo nosečnostjo vsaj 35 % vprašanih vsaj enkrat pilo alkoholne pijače. Večina žensk ob ugotovljeni nosečnosti preneha s pitjem alkohola ali ga zmanjša, nekatere pa s pitjem ne zmorejo prenehati in z njim nadaljujejo.

Slovenski pristop kot primer dobre prakse

»Slovenski pristop na področju preprečevanja škode zaradi izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti je med primeri dobrih praks v svoji publikaciji leta 2016 prikazala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. NIJZ se zaveda pomena informiranja in osveščanja splošne in strokovne javnosti o nezdružljivosti pitja alkohola in nosečnosti ter s tem preprečevanja izpostavljenosti še nerojenih otrok alkoholu, zato od leta 2014 dalje vsako leto ob 9. septembru organizira aktivnosti v obliki stojnic, strokovnih predavanj, pozivov zdravstvenim in drugim strokovnim delavcem, ki prihajajo v stik z bodočimi starši, prispevkov v medijih,«

je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, zdravnica specialistka javnega zdravja z NIJZ.

»Ključno sporočilo, ki ga želimo predati javnosti je: ‘V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja za pitje alkohola.’ Abstinenca je najboljša odločitev za žensko, ki je noseča, lahko postane noseča ali doji otroka. Pri širjenju tega sporočila se povezujemo z deležniki iz zdravstva, z nevladnimi organizacijami, med njimi najbolj intenzivno z Mladinsko zvezo brez izgovora Slovenija. Kajti, še zlasti pomembno je doseganje in osveščenost mladih, potencialnih bodočih staršev. Tudi letos bodo po slovenskih regijah potekale aktivnosti za promocijo nosečnosti brez alkohola (povzete so v priloženi tabeli), na spletni strani NIJZ pa so dostopna gradiva, namenjena širši javnosti«,

je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, zdravnica specialistka javnega zdravja z NIJZ.