Nesrečna ljubezen in bolečina

Odnosi, Zanimivo, Življenjski slog

Poznamo veliko vrst ljubezni: starševsko, ljubezen med sorojenci, prijateljsko, platonično – a najlepša je vendarle partnerska.

Ljubezen in bolečina

Kadar smo srečno zaljubljeni, se nam zdi ves svet lep, lastno življenje pa preprostejše in čarobnejše. To ni prav nič presenetljivo, saj z ljubeznijo spoznavamo sami sebe, svoja čustva in potrebe ter se spoštujemo take, kakršni smo. Ko nam je ljubezen vračana, nam srce trepeta od sreče, in to je eden najlepših občutkov v življenju – za vse to pa so zaslužni hormoni. Kaj pa, kadar nam ljubezen ni vračana? Kako nevarna je nesrečna ljubezen in ali lahko zaradi ljubezenskih težav prav zares zbolimo?

Ljubezen pogojujejo hormoni

Vsaka ljubezen se začne, ko ena oseba začne privlačiti drugo na podlagi vidnih dražljajev, npr. s simetrično postavo ali obsegom prsnega koša in bokov. Lahko pa do privlačnosti pride tudi brez vidnih zaznav, in sicer na podlagi vonja – zaradi delovanja feromonov. Feromoni so molekule eksokrinih žlez hormonskega izvora, ki skozi olfaktorni (vohalni) sistem vstopijo v možgane in aktivirajo občutek poželenja. Takrat v bistvu ugotovimo, da nam je druga oseba všeč.

Po začetni privlačnosti začnejo dopaminski nevroni možganskega debla proizvajati hormone ugodja, ki povzročijo tudi izgubo teka in motnje spanja. Prav zato pri močni zaljubljenosti ure in ure razmišljamo o drugem človeku in ne čutimo potrebe po hrani in spanju.

Pri zaljubljenosti sodelujejo mnogi hormoni:
• feniletilamin, ključna molekula zaljubljenosti, omili delovanje možganskih predelov, povezanih s kritično presojo, in spodbudi delovanje predelov, povezanih z evforijo in občutkom srečne zaljubljenosti; poleg tega manjša potrebo po hrani in spanju;
• estrogen, ženski spolni hormon, se sprošča v prvi fazi zaljubljenosti in ustvarja željo po telesnem dotiku;
• testosteron, moški spolni hormon, v manjših količinah prisoten tudi pri ženskah, nas opogumlja in nam pomaga pri odločitvi za osvajanje partnerja, v ljubezenskem razmerju pa uravnava sposobnost vzburjenja in opravljanja spolnega odnosa;
• adrenalin je stresni hormon, zaradi katerega imamo ob privlačni osebi več energije, srce nam hitreje bije, močneje se znojimo in bolj bojevito nastopamo ob osvajanju;
• oksitocin se sprošča med objemanjem, dotikanjem in ob spolni zadovoljitvi, vzdržuje občutek privlačnosti, užitka in željo po dalj časa trajajočem razmerju;
• vazopresin se sprošča po intimnem odnosu in zagotavlja intimnost v dalj časa trajajočih razmerjih.

Ljubezen,bolečina,razhod

Koliko ljubezenskih hormonov bo telo sprostilo, je odvisno od genov. Kaj to pomeni?

Pomislite na ljudi, ki se zaljubijo večkrat na dan, in na tiste, ki se zaljubijo poredko ali sploh nikoli. Vse to je določeno v genih. Mnogi gene krivijo tudi za konec ljubezenske zgodbe zaradi prezgodnje izgube ljubezni enega od partnerjev.

Ljubezenske bolečine lahko slabo vplivajo na zdravje

Če ljubezni ne prejemamo tudi mi, hormoni, ki so ustvarjali občutke ugodja in sreče, zdaj te občutke zamenjajo z razočaranjem, trpljenjem in žalostjo. Dolgotrajna žalost in bolečina nista zanemarljivi, saj lahko sprožita telesne simptome, kot so glavobol ter bolečine v trebuhu in v prsih. Po mnenju znanstvenikov lahko ljubezenska bolečina povzroči resnično bolečino, čemur pravijo »sindrom zlomljenega srca«.

Izgubljena ljubezen, bodisi zaradi razhoda, prevare ali smrti ljubljene osebe, lahko povzroči v prsih hudo bolečino, oteži dihanje in oslabi zmožnost srca, da poganja kri po žilah – torej simptome, podobne srčnemu napadu. Poleg tega prepir, jeza in živčnost v ljubezenskih odnosih povzročajo stres. Dolgotrajni stres pa je dovolj močan dejavnik, da lahko uniči živčne celice v središču možganov, odgovorne za ljubezen. V tem primeru človek izgubi sposobnost ljubiti oziroma ljubezni ne more več vračati. Po drugi strani stres povišuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, med najzgodnejšimi simptomi pa je prav bolečina v prsih.

Kadar smo nesrečno zaljubljeni, so dejavni možganski predeli, povezani z žalostjo, strahom in tesnobnostjo, isti predeli pa se aktivirajo tudi pri odvisnikih od cigaret ali opiatov v času abstinenčne krize, ko jim nikotin in opiati niso dostopni.

Zdaj veste, zakaj ljubezen že od nekdaj velja za tiho bolečino, trpljenje ali neke vrste norost?

Literatura:

Algoe, S. B., Kurtz, L. E. in Grewen, K. 2017. Oxytocin and Social Bonds: The Role of Oxytocin in Perceptions of Romantic Partners’ Bonding Behavior. Psychol Sci. 28 (12): 1763–1772.


Sledite nam