Nekaj osnovnih informacij o neplodnosti

Človeško telo, Družina, Žensko zdravje

Sodobne metode diagnosticiranja in terapevtskega zdravljenja povečujejo možnosti za spočetje oziroma zanositev. Upoštevanje strokovnih nasvetov lahko prispeva k ohranjanju reproduktivnega zdravja. Rezultati odkrivanja in zdravljenja bolezni pa so najboljši takrat, ko so skrbno prilagojeni posamezniku.

Mnogi pari se trudijo in poskušajo s spočetjem, vendar je veliko poskusov neuspešnih, za kar je v zadnjem času “krivec” najpogostejša zdravstvena težava, neplodnost. O neplodnosti govorimo, ko pri paru tudi po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do želene zanositve oziroma nosečnosti. Danes vzroki neplodnosti niso prisotni le pri ženskah, vse pogostejši so tudi pri moških, lahko pa so povezani z obema partnerjema. Spodbudno je vedenje, da je danes zdravljenje neplodnosti zelo uspešno. Sodobne metode diagnosticiranja in terapevtskega zdravljenja neplodnosti povečujejo možnosti za izpolnitev želje parom – dolgo želene nosečnosti. O težavah neplodnih parov in skrbi za reproduktivno zdravje smo se pogovarjali s specialistom za zdravljenje neplodnosti, prof. dr. sc. Velimirjem Šimunićem, specialistom za ginekologijo in porodništvo ter subspecialistom za človeško reprodukcijo. V pogovoru o neplodnosti boste izvedeli več o najpomembnejših vzrokih, simptomih in metodah zdravljenja neplodnosti.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave z zanositvijo 8-10 % svetovnega prebivalstva. Natančnih podatkov za Slovenijo sicer ni, po ocenah pa je stanje pri nas enako kot v drugih evropskih državah, kjer je neplodnih 10-15 % parov, kar pomeni, da ima težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par. Pojavnost neplodnosti je odvisna od starosti, predvsem žensk. Tako je v starosti do 30 let neploden vsak deseti, v starosti 40 let pa že vsak četrti par.
  1. Kdaj lahko zagotovo potrdimo, da je oseba neplodna?

Na morebitno neplodnost para kažejo:

  • leto dni neuspešnih poskusov zanositve,
  • kirurški posegi na jajčnikih, jajcevodih, materničnem vratu,
  • kirurški posegi na modih, kila,
  • anovualcija, motnje menstrualnega cikla,
  • dokazana endometrioza, miomi,
  • starost ženske ali moškega.
  1. Znaki možne neplodnosti:

  • bolečine v medenici ali/in boleče menstruacije ob endometriozi,
  • motnje menstrualnega cikla,
  • vnetja spolnih organov in simptomi vnetij,
  • anejakulacija,
  • debelost,
  • akne, hirzutizem – povišani hormoni androgeni pri ženskah,
  • nizka ovarijska rezerva (AMH, AFC in podobno).
  1. Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrinološka motnja pri ženskah (20–30 % zdravljene neplodnosti), spremljajo pa ga:

  • debelost, inzulinska rezistenca, hiperandrogenizem,
  • anovulacije,
  • neplodnost in pogosti zgodnji spontani splavi,
  • za 30–40 odstotkov zmanjšana plodnost.
  1. Moška ali ženska neplodnost – razlike glede na pogostost, starost in uspešnost zdravljenja

Tretjina vzrokov za neplodnost je pri ženskah, tretjina pri moških in tretjina je skupnih. Starost ženske je glavni vzrok zmanjšane plodnosti in pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja. Po štiridesetem letu je le-to dvakrat manj uspešno, ker je v jajčnikih le še 10.000 oocitov, izmed katerih jih je 60–70 odstotkov abnormalnih.

  1. Ali drži, da psihološki dejavniki, kot sta čustveni stres in tesnoba, ovirajo oploditev?

Frustracije zaradi neuspeha in stres lahko pomembno sovplivajo na (ne)uspeh zdravljenja.

neplodnost spočetje zanositev

  1. Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč in kje začeti?

Strokovno pomoč je treba poiskati po letu neuspešnih poskusov zanositve. Starost ženske (nad 35 let) ali dokazani vzroki za neplodnost indicirajo tudi zgodnejšo obravnavo in zdravljenje. Preiskave vedno opravimo tako pri moškem kot pri ženski.

  1. Katere metode so na voljo za zdravljenje neplodnosti?

Metode zdravljenja so odvisne od vzrokov in trajanja neplodnosti ter starosti partnerjev. Zdravljenje vključuje kirurške posege, stimulacijo ovulacije in inseminacijo. Danes 70–80 odstotkov neplodnosti zdravimo z biomedicinsko pomočjo – s postopkoma IVF in ICSI ipd. Pri vnetjih, endometriozi, miomih pa je potrebno zdravljenje z zdravili ali/in operativno.

  1. Kaj je postopek IVF, kako uspešen je, ali starost vpliva na uspešnost postopka?

Zunajtelesna oploditev – IVF je metoda, pri kateri skušamo pridobiti čim več zrelih jajčec. Ta punktiramo iz jajčnikov. Oploditev in začetni razvoj zarodka (do 5 dni) potekata zunaj telesa, v inkubatorju oziroma v gojišču. Po treh do petih dneh zigote oziroma blastociste (eno ali dve) prenesemo v maternico. Morebitni preostanek blastocist se lahko zamrzne za poznejši ponovni embriotransfer. Uspešnost postopka IVF oziroma ICSI je odvisna od kakovosti zarodkov in starosti ženske. Stopnja zanositve je približno enaka ne glede na to, ali uporabimo sveže ali zamrznjene zarodke (pri ženskah, starih od 30 do 35 let, je 40–60-odstotna). Stopnja živorojenih otrok je za 3 do 5 odstotkov nižja od prej navedene. Pri ženskah, starejših od 38 let, je uspešnost postopka dvakrat nižja in z nadaljnjim staranjem vse bolj upada.

  1. Kaj lahko ženska v tem postopku pričakuje in kako naporen je v fizičnem in čustvenem smislu?

Velika želja po spočetju in nosečnosti daje ženskam močno voljo in spodbudo, da “lažje” prenašajo posamezne faze postopka in so bolj potrpežljive. Zdravljenje je bolj zahtevno s čustvenega kot s telesnega vidika.

  1. Kaj storiti v primeru diagnosticirane neplodnosti obeh partnerjev?

Obojestranska neplodnost je zelo pogosta, vendar jo prav tako uspešno zdravimo s postopkoma IVF in ICSI; pri slednjem gre za neposredni vnos semenčice v jajčno celico. Tudi v teh primerih je uspešnost postopka visoka.

  1. Lahko tudi sami kaj storimo za večjo plodnost?

Vsekakor lahko tudi sami prispevamo k višji plodnosti, in sicer z:

  • načrtovanjem nosečnosti v zgodnejših letih (med 27 in 32),
  • normaliziranjem telesne teže,
  • opuščanjem škodljivih razvad – kajenje, alkohol, kava,
  • mediteransko dieto,
  • zmerno telesno vadbo (200–250 minut tedensko),
  • izogibanjem strupom iz okolja (pesticidi, bisfenoli ipd.),
  • zmernostjo pri uporabi mobilnega telefona,
  • optimalnimi razmerami na delovnem mestu (hlad, vročina),
  • izogibanjem (če je mogoče) operacijam na jajčnikih.