fbpx

Ne dopustite, da vam glavkom zatemni življenje

Bolezni, Zdravje in bolezni

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu.

pri okulistu

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu

Na svetu je 4,5 milijonov ljudi slepih zaradi glavkoma, to število pa bo do leta 2020 naraslo na 11,2 milijona. Zaradi potuhnjenega poteka bolezni v začetnih fazah, 50 odstotkov zbolelih v razvitih deželah ne ve, da ima bolezen, v nerazvitih delih sveta pa je ta delež približno 90 odstoten. Teden od 11. do 17. marca je letošnje leto razglašen za  svetovni teden boja  proti glavkomu. Bolezen ostaja »skrivni tat vida«.

2E9E6116-643D-11E1-BFBF-B74F66B94067

Prof. dr. Branka Stirn, dr. med., predstojnica Očesne klinike, je povedala, »da je glavkom ali zelena mrena skupina očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Glavkom nastane, ko začnejo propadati  živčna vlakna vidnega živca. Glavkom napreduje postopoma brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo do slepote.  Kadar se pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom. Večina oblik pa je primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka.«

Včasih je veljalo, da je krivec za nastanek glavkoma visok očesni tlak. Danes vemo, da lahko zboli posameznik, ki nima previsokega očesnega tlaka. Kljub temu pa uvrščamo očesni tlak med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, med katere spadajo še visoka starost, prisotnost bolezni v ožjem družinskem krogu, visoka kratkovidnost in etnični izvor, saj je pri Afričanih bolezen pogostejša. Vsi, ki imajo v družinskem krogu nekoga, ki ima glavkom, bi morali okoli 35. leta priti na temeljit pregled, sicer pa po 40. letu ob predpisu očal za bližino.

Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., iz Oddelka za glavkom na Očesni kliniki pa je opozorila, da so nekatere oblike glavkoma  prisotne že ob rojstvu (prirojeni ali kongenitalni glavkom) ali pa se pojavijo v otroštvu (juvenilni glavkom). Največkrat se glavkom pojavi po 40. letu, njegova pogostnost narašča s staranjem, pri tem med spoloma ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin, postopno slabšanje vida je neopazno. Pri 40-ih 2 osebi od 1000-ih zbolita za to obliko, v starosti nad 80 let pa od 4 do 5 oseb na 100 prebivalcev. Diagnozo lahko postavi le zdravnik z natančnim pregledom, ki vključuje pregled očesnega ozadja (oftalmoskopija), merjenje očesnega tlaka in določitev vidnega polja. Z oftalmoskopijo pregledamo izstopišče vidnega živca ali papilo vidnega živca in ugotovimo, ali so zaradi propadanja živčnih vlaken prisotne določene spremembe na papili.

pri okulistuOkvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna. Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glavkoma, pomembno je le, da ga pravočasno odkrijejo. Z zdravili (očesnimi kapljicami) ali operacijo (klasično kirurško ali lasersko), ustavimo ali upočasnimo nadaljnje poslabšanje vida. Zato je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, saj le tako omejimo njeno napredovanje do stopnje, kjer je kakovost življenja zaradi slabega vida ali celo slepote močno okrnjena. Pomembno je samotestiranje vidnega polja, saj glavkom poteka velikokrat asimetrično. Pokrijemo si eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Vendar pa le očesni zdravnik lahko ugotovi glavkom v zgodnji fazi bolezni in svetuje, kako pravilno ukrepati.

Pobudnik in koordinator svetovnega dneva glavkoma je Svetovno glavkomsko združenje. Prvič je bil organiziran leta 2008, letos je zaradi lažjega usklajevanja aktivnosti namenjen glavkomu ves teden. Za glavkom se je včasih (žal tudi še danes) pogosto uporabljal izraz »zelena mrena«, zato je prišlo pogosto do zamenjave z izrazom »siva mrena«, s katero označujemo katarakto. Pri sivi mreni ali katarakti gre za skalitev očesne leče, in se po operaciji (če ni drugih sprememb očesa), vid izboljša. Žal pa je nastala okvara vidnega živca pri glavkomu nepovratna. Če glavkoma ne zdravimo, večina oblik glavkoma napreduje (brez opozorilnih težav in znakov) in vodi do večje okvare vida in celo do slepote. Nastala okvara vida je nepopravljiva, zato se je glavkoma prijel vzdevek »potuhnjena bolezen, ki vodi v slepoto«.

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Posvetujte se o bolezenskih spremembah na očeh in načinih zdravljenja na forumu Oftalmologija in očesna refraktivna kirurgija

 

Po izboru uredništva Med.Over.Net


Sledite nam