fbpx

Nasilje nad ženskami se dogaja vsak dan in povsod

Dogodki, Kam po pomoč, Zanimivo

“Proti nasilju ni cepiva. Poiščite zdravstveno pomoč za težave, ki so posledica preživetega nasilja.”

25. novembra je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ob katerem vladne in nevladne organizacije osveščajo javnost o nesprejemljivosti in problematiki nasilja. Vsako leto v času od 25. novembra do 10. decembra po vsem svetu potekajo tudi akcije proti nasilju nad ženskami, s katerimi želijo opozoriti na to, še vedno precej tabu temo.

Ženske po svetu so predmet posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Datum 25. november je bil izbran zato, ker je leta 1960 dominikanski diktator Rafael Trujillo dal na izjemno krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.

Nasilje nad ženskami je opredeljeno kot  “vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali lahko ima za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju”.

Spodbuditi žrtve, da hitreje poiščejo pomoč

Z mednarodnimi kampanjami se ženske poziva k iskanju zdravstvene pomoči za težave, povezane z nasiljem. S kampanjo se želi spodbuditi ženske, ki doživljajo nasilje, da bi poiskale zdravstveno pomoč zaradi posledic nasilja; spodbuditi zdravstveni sektor, ki igra pomembno vlogo pri nudenju pomoči žrtvam nasilja, k prijavljanju nasilja; ter ozavestiti javnost o zdravstvenih posledicah nasilja nad ženskami in pomembnosti pravočasne zdravstvene pomoči. Zato želijo v okviru kampanje spodbuditi ljudi, da bi ukrepali – tako žrtve kot tudi tiste, ki nasilje opazijo, pa ničesar ne storijo.

Nasilje nad ženskami v družini je problematika, ki je pomembno umeščena na področje zdravja in zdravstvene oskrbe. Najhujše posledice nasilja v družini žrtve utrpijo na lastnem duševnem in telesnem zdravju. Življenje brez nasilja v medosebnih odnosih je ena od ključnih predpostavk za celovito zdravje posameznic in posameznikov ter posledično njihovo splošno psiho-socialno stanje. Hkrati pa so posledice nasilja nad ženskami še veliko širše, saj poleg žensk, ki so žrtve nasilja, prizadenejo tudi njihove družine, prijatelje in družbo kot celoto. Odkrivanje posledic nasilja na področju zdravja in ustrezno ukrepanje pa lahko prepreči, da bi se nasilje nadaljevalo ali celo stopnjevalo. Zdravstvene ustanove in zaposleni v njih lahko igrajo odločilno vlogo pri preprečevanju nasilja nad ženskami, zgodnjem odkrivanju nasilja, primerni obravnavi žrtev nasilja ter usmerjanju v primerne oblike pomoči. Dejstvo, da so zdravstvene institucije pogosto prve, na katere se žrtve nasilja obrnejo po pomoč, njihovo odgovornost še poveča.

Fizično in/ali spolno nasilje doživelo po 15. letu starosti 33 % ali 62 milijonov žensk

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je v letu 2012 izvedla v vseh državah članicah EU-28 anketno raziskovanje o nasilju nad ženskami. Anketiranih je bilo 42.000 žensk (v Sloveniji 1.500). V raziskovanju so ženske spraševali o njihovih izkušnjah s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem in tudi z nasiljem v družini.

Raziskovanje kaže, da je fizično in/ali spolno nasilje doživelo po 15. letu starosti 33 % ali 62 milijonov žensk. Najhujše oblike partnerjevega nasilja ni prijavilo policiji ali drugi organizaciji 67 % žensk.

55 % žensk je doživelo določeno obliko spolnega nadlegovanja; 32 % žensk od tistih, ki so bile žrtve spolnega nadlegovanja, je dejalo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka.

11 % žensk je doživelo nespodobna povabila na družabnih omrežjih ali je prejelo e-poštna ali besedilna sporočila (SMS) z izključno spolno vsebino. 20 % žrtev takega nadlegovanja po spletu so bile mlade ženske, stare od 18 do 29 let.

18 % žensk je  po 15. letu starosti doživelo zalezovanje, v zadnjih 12 mesecih pred anketo pa je bilo takih 5 % ali 9 milijonov.

V otroštvu je doživelo fizično ali spolno nasilje odrasle osebe 33 % žensk.

Podatke o ženskah, žrtvah prijavljenih kaznivih dejanj, beleži policija

Podatki policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini. V zadnjih petih letih (2010–2014) je bilo takih žrtev v Sloveniji vsako leto povprečno okrog 1.600. Prijav kaznivih dejanj, v katerih so žrtve utrpele telesne poškodbe, je bilo v tem obdobju povprečno nekaj več kot 500 letno. Prijav zanemarjanja mladoletnic in surovega ravnanja z njimi je bilo povprečno 400 na leto.

Število prijav žensk, ki so bile žrtve spolnega nasilja v širšem smislu (posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let), se je od leta 2010 do leta 2014 zmanjšalo. V tem obdobju jih je bilo povprečno okrog 200 na leto.

Pomembno:

“Proti nasilju ni cepiva. Poiščite zdravstveno pomoč za težave, ki so posledica preživetega nasilja.”

Zaradi nasilja le malo žensk odide k zdravniku ali v bolnišnico, tiste, ki pa gredo, pa velikokrat ne povedo, kaj je vzrok bolezni ali poškodbe. O pravih vzrokih nekatere povedo šele po več obiskih zdravnika.

Ženske, ki doživljajo nasilje, so manj zdrave od žensk v splošni populaciji. 44,6% žrtev nasilja je svoje zdravje označilo kot slabo in zelo slabo, v primerjavi s 6,9% iz splošne populacije. Večkrat doživljajo stres, tesnobo, prebavne motnje, izgubo teka, želodčne težave, glavobol, imajo stalno bolečino v predelu telesa, čutijo utrujenost, vrtoglavico, tresenje rok, motnje spanja, slabo koncentracijo, nespečnost, strah, depresivnost in pogosteje in resneje mislijo na samomor.”

Vir: Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih (2010, Vesna Leskošek, Mojca Urek, Darja Zaviršek).

Za več informacij pokličite na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55.

 

Vir: Društvo SOS, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Statistični urad RS


Sledite nam