fbpx

Naravno zdravljenje bronhialne astme

Zanimivo

Bronhialna astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero sta značilna občasno zoženje dihalnih poti in bronhialna obstrukcija.

Do nje pride zaradi delovanja zunanjih (alergijskih in nealergijskih) in genetskih dejavnikov. Kaže se z dražečim kašljem, občutkom pomanjkanja zraka, hropenjem, piskajočim dihanjem ter tiščanjem in pritiskom v prsih. Če smo izpostavljeni visokim koncentracijam alergenov, vnetjem, hladnemu zraku ali naporu, lahko hitro pride do napada astme.

Pomoč v naravi

Veliki oman (Inula helenium) se uporablja pri vnetjih dihalnih poti, ki jih spremlja dražeč kašelj. Kot naravni ekspektorans spodbuja izločanje sluzi in zdravi vnetje. Pomaga pri kronični utrujenosti, ki jo povzročajo astmatični napadi.

Navadni lučnik (Verbascum phlomoides) je priporočljiv za pomirjanje sluznice dihalnih poti, zlasti med nočnimi napadi astme. Spodbuja izkašljevanje, lajša suh in dražeč kašelj ter pomirja. Uporabljamo ga pri mnogih boleznih dihalnih poti od prehlada, vnetja žrela, astme, bronhitisa, pljučnice pa do pljučne emfizeme.

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) je zdravilna rastlina s protivnetnim delovanjem. Ugodno deluje na sluznico dihalnih poti, zlasti ob kopičenju sluzi. Uporabljamo ga za umirjanje kašlja in vnete sluznice ustne votline in žrela. Lahko ga kombiniramo z listi koprive (Urtica dioica), pljučnikom (Pulmonaria officinalis), navadnim rmanom (Achillea millefolium) in navadnim lapuhom (Tussilago farfara), ki prav tako ugodno vplivajo na zdravje dihalnih poti.

Korenina gostostebelnega sladkega korena (Glycyrrhiza glabra) deluje na dihalni sistem pomirjajoče in protivnetno. Deluje kot ekspektorans (lajša izkašljevanje) in mukolitik (redči sluz v dihalih). Uporablja se pri akutnih in kroničnih vnetjih dihal.

Ozkolistni trpotec Plantago lanceolata

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)

Z raziskovalnega vidika

Nizke vrednosti vitamina D v krvi so pri otrocih in odraslih, ki bolehajo za astmo, povezane s povišanim tveganjem za astmatični napad. Po novi Cochranovi metaanalizi, v kateri so sodelovali odrasli in otroci, jemanje vitamina D poleg običajnih zdravil proti astmi zmanjšuje tveganje za pojav hudih astmatičnih napadov in potrebo po sistemskih kortikosteroidih oziroma lahko prepreči vsaj en hud astmatični napad. Z jemanjem tega vitamina kot dodatka k standardnemu zdravljenju se znižuje tudi tveganje za poslabšanje bolezni do stopnje, ki zahteva nujno zdravniško pomoč ali bolnišnično zdravljenje.

 

Literatura:

  1. Martineau, A. R., et al. 2016. Vitamin D for the management of asthma. Cochrane Database of Systematic Reviews. Issue 9. Art. No.: CD011511.

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?