Najpogostejše bolezni kosti in sklepov

Bolezni, Človeško telo, Zanimivo

Okostje določa velikost in osnovno obliko telesa, daje čvrstost in stabilnost, varuje telesne votline, predstavlja oporo za mišice, sodeluje pri presnovi kalcija in vsebuje rastne dejavnike in krvotvorne organe. Kosti pa so med seboj povezane s sklepi, ki omogočajo izvajanje uravnoteženih gibov, dajejo stabilnost in pomagajo preprečevati poškodbe struktur.

Okostje je zapletena celota, sestavljena iz kosti našega telesa. Njegova vloga je nadvse pomembna, temelji pa na specifični zgradbi kosti in kostnega tkiva. Okostje določa velikost in osnovno obliko telesa, daje čvrstost in stabilnost, varuje telesne votline (lobanjsko, medenično), predstavlja oporo za mišice, sodeluje pri presnovi kalcija in vsebuje rastne dejavnike in krvotvorne organe. Kosti so med seboj povezane s sklepi, ki omogočajo izvajanje uravnoteženih gibov, dajejo stabilnost in pomagajo preprečevati poškodbe struktur, do katerih pride zaradi dolgotrajne uporabe. Kosti in sklepi so nenehno podvrženi spremembam in poškodbam.

Presnovne bolezni kosti

Gre za motnje v mineralni zgradbi kosti, ki se kažejo s poškodbami in spremembo oblike, sestave in čvrstosti kosti. Najpogosteje so to osteoporoza, protin, pagetova bolezen, rahitis in osteomalacija.

Največ kostne mase imamo pri tridesetih letih, odvisna pa je od vnosa mineralov, zlasti kalcija, od hormonov, kot so paratireoidni hormon, rastni hormon, kalcitonin, estrogen in testosteron, in od vitamina D. Njihovo neravnovesje povzroči nastanek osteoporoze. Čeprav to bolezen najpogosteje povezujemo s staranjem, lahko nastane tudi iz drugih vzrokov, kot so prezgodnja menopavza, nezdravljena hipertireoza, inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, revmatoidni artritis in maligne bolezni krvotvornih organov. Med vzroki so tudi taki, na katere lahko vplivamo: neustrezna prehrana (pomanjkanje kalcija in vitamina D), premalo telesne dejavnosti, anoreksija, kajenje, alkoholizem in dolgotrajna depresija. Osteoporozo lahko torej preprečimo. To je zelo pomembno, saj je ena najpogostejših posledic te bolezni krhkost kosti, ki se zato hitreje zlomijo. Ni nujno, da zaradi padca, temveč se to lahko zgodi tudi pri vsakdanjih opravilih. Osteoporotični zlomi močno zmanjšajo kakovost življenja in povečujejo smrtnost, zato je treba osteoporozo pravočasno prepoznati in zdraviti.

Pri pagetovi bolezni kosti nenormalno rastejo, se večajo in postajajo vse mehkejše. Bolezen lahko prizadene vsako kost, najpogosteje pa lobanjo, ključnico, nadlahtnico, vretenca, medenico, stegnenico in golenico.

Do protina pride z nalaganjem kristalov v sklepih zaradi previsokih vrednosti sečne kisline v krvi. V nasprotju z osteoporozo in pagetovo boleznijo, ki običajno potekata brez simptomov, protin povzroča vnetje (artritis) in bolečino.

Rahitis, otroška bolezen kosti, ter osteomalacija, rahitis pri odraslih, imata zelo podobne vzroke: nezadostna izpostavljenost sončni svetlobi in težave z absorpcijo vitamina D. Zanju so značilne krhke in upogljive kosti, deformacija kosti in celotnega okostja ter bolečine v kosteh.

Bolečina v križu

Med najpogostejšimi sodobnimi zdravstvenimi težavami je bolečina v križu. Lahko se pojavi postopno ali nenadno, v spodnjem delu hrbtenice ali tudi v eni ali obeh nogah. Vzrokov zanjo je veliko, najpogostejši med njimi pa je neustrezen in pretiran telesni napor, ki presega moč nekaterih mišic. Zaradi degeneracijskih sprememb na vretencih in v medvretenčnih prostorih je pogost znak spondiloze starejših ljudi, vendar pa za to boleznijo oboleva tudi vse več mlajših oseb. Bolečina v križu je prisotna, kadar je hrbtenica naravno preveč ukrivljena (kifoza, skolioza), pri vnetnih revmatskih boleznih (ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, protin), različnih vnetjih (tuberkuloza, infekcijski spondilitis), osteoporozi in poškodbah. Med vzroki za to bolečino so tudi previsoka telesna teža, premalo telesne dejavnosti, ploska stopala, neustrezna obutev, prevelika psihična napetost in kronični stres.

Bolezni sklepov

Osteoartritis je najpogostejša bolezen sklepov. Je kronična bolezen, za katero so značilne degenerativne spremembe sklepnega hrustanca in kosti pod njim, kar povzroča bolečino in moteno gibljivost. Ob razgibavanju se bolečina običajno še poveča, sklepi pa so lahko negibljivi po mirovanju oziroma spanju, pol ure po začetku gibanja pa okorelost preide. Vzrok za to bolezen marsikdaj ni znan, lahko pa je posledica pagetove bolezni kosti, raznih deformacij, poškodb ali pretirane obremenitve sklepov. Simptomi se razvijajo postopno, sprva le na enem ali nekaj sklepih. Bolezen običajno prizadene sklepe prstov, bazo palca, roke, vrat, križ, palce na nogah, kolke in kolena.

 

Foto: Pexels, Pixabay

 

RSS Ustavi se!

  • C4
    Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati ...
  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...