Na operacijo pripravljeni

Bolezni, Človeško telo

Za uspešno in varno izvedbo operacijskega posega se pripravljamo že doma.

pogovor-zdravnik-pacient-ordinacija

Dolgotrajno in temeljito kirurško umivanje rok, natikanje sterilnih oblačil, rokavic, kap in obuval ter kirurških mask, avtomatska steklena vrata, velike luči v operacijski dvorani, različni aparati, operacijska postelja, rotirajoče oblačenje operacijskih plaščev in vrvež kirurškega ter anestezijskega tima so prizori, ki jih večina med nami na srečo pozna predvsem iz filmov.

Za bolnike, ki se pripravljajo na operativni poseg, pa vsaj drobci teh filmskih scen postanejo stvarnost. A le za nekaj trenutkov, saj se pred neposredno pripravo na operativni poseg navadno ob pomirjajočem glasu anesteziološke medicinske sestre ali specialista anesteziologije v splošni anesteziji kaj kmalu potopijo v stanje, ki je podobno sanjam.

Ob področni anesteziji pa ostaja bolnik sicer buden, a mu je odvzeta vsa bolečina.

Kljub temu, zdravnikovo sporočilo, da je potrebna operacija, bolnika in njegove bližnje navadno vznemiri, saj to ni ravno novica, ki bi so jo najbrž kdorkoli želel. A ko je prvi šok mimo, je pomembno, da se na poseg psihično in fizično dobro pripravimo.

Kako se pripravimo na operacijo?

Pred sprejemom v bolnišnico podrobna navodila za pripravo na operacijo dobimo pri specialistu in osebnem zdravniku, ki nas po potrebi napoti tudi na nekatere dodatne preiskave in nam, če je potrebno, spremeni ali ukine tudi obstoječo terapijo z zdravili.

Čeprav so operacije različne in niso vse enako zahtevne, vsaka pomeni poseg v bolnikov organizem, kar s seboj prinaša določeno tveganje okužb.

Med dejavnike tveganja za okužbo kirurške rane sodijo številne okoliščine, ki se nanašajo na obdobja pred, med in po operaciji. Mednje med drugim sodijo debelost, kajenje, sladkorna bolezen in druge kronične bolezni, okužba na drugih delih telesa, slabokrvnost, dolžina bivanja v bolnišnici pred samo operacijo, trajanje in tehnika operativnega posega, kirurški materiali, pooperativna prehrana in drugo.

Preprečevanje okužb kirurške rane pa se začne že pred sprejemom bolnika v bolnišnico. Kot že omenjeno, lahko osebni zdravnik bolniku pred operacijo spremeni ali ukine terapijo z zdravili. Zelo pomembno je, da vsaj mesec dni pred operacijo opustimo kajenje, bolniki s sladkorno boleznijo pa naj bodo v času priprave na operacijo še bolj kot sicer pozorni na urejenost krvnega sladkorja. Zdrava prehrana in izguba prekomerne teže lahko v obdobju pred naročenim operativnim posegom in tudi na splošno močno prispevata k boljšemu počutju in zmanjšanju tveganj za zdravje.

Bolnišnični ukrepi za zmanjšanje tveganja in znižanja okužb kirurške rane se poleg ukrepov, ki zadevajo pripravo operativne ekipe, operacijskega okolja, čistosti zraka, opreme in naprav ter kirurških materialov nanašajo tudi na pripravo v bolnišnico sprejetega bolnika. Za bolnika pred, med, lahko pa tudi po operativnem posegu, je predpisana antibiotična zaščita. Pri tem je zelo pomembno, koliko, kdaj in kako bolnik to antibiotično zaščito prejme.

Med operacijo je potrebna skrb za normalno raven krvnega sladkorja in telesne temperature, ki lahko pomembno povečata tveganje okužbe, pomembna pa sta tudi čim krajša hospitalizacija in ustrezna priprava bolnika pred operacijo.

Bolniku pred operacijo v bolnišnici, še bolje bi bilo, če bi to lahko storil že v domačem okolju, odstranijo dlake na področju posega. Kožo in sluznice pred posegom natančno pregledajo in bolnika umijejo, oziroma se umije sam. To je postopek pri načrtovani operaciji. Če pa je operacijski poseg nujen, čas morda dopušča le čiščenje kože s toplo vodo.

Neposredno pred samo operacijo predel posega v vsakem primeru tudi razkužijo. Na dan operacije zdravnik bolniku navadno predpiše pomirjevalo, v operacijski blok pa ga zaradi higienskih razlogov pripeljejo in odpeljejo na bolniški postelji.

Med operacijo so za preprečevanje okužb kirurške rane zelo pomembni aseptični pogoji, natančno kirurško delo, uigran kirurški tim, čim manj krvavitev in upoštevanje vseh ukrepov, ki dokazano zmanjšujejo tveganje okužb.
Ker je že sama kirurška nit tujek, na katerega se bakterije posebej rade namnožijo, kirurgi že nekaj let tudi v Sloveniji uporabljajo antibakterijske šive, ki bakterijam preprečujejo oprijem in razmnoževanje.

V operacijski dvorani sicer za bolnika pri večjih operacijah poleg glavnega kirurga navadno skrbijo še asistenti, specialist anesteziolog, anestezijska medicinska sestra, druge medicinske sestre in bolničarji.

Po zaključeni operaciji bolnika prepeljejo v sobo za okrevanje, kjer zdravstveni tim še nekaj ur nadzoruje njegove življenjske funkcije in mu, če je potrebno, blažijo bolečino. Od tam naprej operiranega bolnika odpeljejo na ustrezen bolnišnični oddelek, na katerem ga čaka pooperativno zdravljenje. Ko se to uspešno zaključi, pa sledi za bolnika prav gotovo najbolj prijeten del operativnega posega – odhod domov.

Preberite tudi:


Sledite nam