fbpx

Multipla skleroza

Bolezni, Zanimivo, Zdravje

Multipla skleroza je bolezen, za katero ne obstaja zdravila, vendar ustrezna terapija odpravlja simptome in izboljša …

Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ). Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina (demielinizacija). Pri procesu demielinizacije gre za poškodbo zaščitne (mielinske) ovojnice živčne celice.

Značilno so pri istem bolniku prizadeta različna mesta v osrednjem živčevju (razsejanost v prostoru) in ob različnih časih (razsejanost v času). Gre za poslabšanja (zagone) in izboljšanja funkcij, ki jih opravlja osrednje živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto.

Multipla skleroza lahko pojavijo pri vsaki starosti. Bolezen se običajno pojavi med 20 in 40 let starosti in je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Trenutno v svetu je 2,5 milijona ljudi, ki trpijo zaradi te bolezni, v Sloveniji pa čez 3500 oseb.

Davorin Živkovič, bolnik z MS:

»Pri multipli sklerozi me je najbolj presenetilo dejstvo, da nikoli ne veš, kdaj te bo začela boleti noga, roka, ko imaš vročino, ne moreš vstati iz postelje, skratka je zelo nepredvidljiva bolezen. Presenetilo me je tudi, da se mi stanje slabša kar hitro.«

MS ni dedna in nalezljiva bolezen, vzrok bolezni ni poznan, prav tako pa zanjo ni zdravila. Najpogostejši simptom je utrujenost.

Simptomi

Simptomi multiple skleroze se pojavljajo posamično. Kljub vsemu pa obstajajo simptomi, ki so značilni za večino bolnikov: slabost, utrujenost, otrdelost, izguba ravnotežja, tresenje, nerazločen govor, depresija, mišični krči, okvara vida, okvara sluha, težave kognitivnega mišljenja in druge. Bolezen je nepredvidljiva, večina bolnikov pa se srečuje s fazami izboljšanj in slabšanj stanja.

Diagnoza

Diagnozo MS je zelo težko določiti. Zdravnik predvsem na podlagi klinične slike in pogostega ponovnega pojava značilnih simptomov, postavi diagnozo. Z magnetno resonanco je mogoče zaznati značilne poškodbe na možganih, mesto, kje se je to zgodilo ali pa je ravno čas vnetja. Da bi zdravniki postavili diagnozo MS, morajo najti vsaj dve poškodbi na različnih mestih osrednjega živčnega sistema. Obstajajo pa tudi primeri, ko je potrjena diagnoza MS, vendar sama poškodba ni vidna.

»Res je, da sem bila morda tudi kdaj utrujena, imela večjo potrebo po spanju in morda kdaj razdražljiva, a sem vse te »težave« pripisala vsakdanjim obremenitvam. V mesecu maju sem ob teku zaznala mravljinčenje v obeh nogah. Občutek je bil enak, kot po operativnem posegu, ko sem dobila spinalno anestezijo. Bilo je neprijetno, moteče. Kakor, da te ob vsakem koraku strese rahel električni tok.«,

je povedala Metka Škofič.

Zdravljenje

Multipla skleroza je bolezen, za katero ne obstaja zdravila, vendar ustrezna terapija odpravlja simptome in izboljša kakovost življenja. Najpogosteje se uporablja v terapiji s kortikosteroidi (prednizona), ki lajšajo simptome med napadi bolezni, ki pa ne vpliva na možnost nastanka dolgotrajne invalidnosti. Dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi je redko upravičeno, saj lahko privede do številnih zapletov, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen in razjede. Za zdravljenje se zelo pogosto uporabljajo interferoni, ki imajo dokazano dolgoročno učinkovitost in varnost. Če te terapije niso učinkovite, se enkrat mesečno lahko uporabi gama globulin, ki pomagajo nadzorovati ponoven pojav bolezni.

Na voljo je več zdravil, ki se uporabljajo za lajšanje krčev, utrujenosti in težav z mehurjem. Pri bolnikih z MS je telesna dejavnost ključnega pomena za krepitev mišic in izboljšanje koordinacije.

V sredo, 31. 5. 2017, bo potekala javna tribuna – pogovor v živo s prim. Beatriko Končan Vračko na forumu Starševski čvek. Več o javni tribuni …


Sledite nam