fbpx

Multipla skleroza – bolezen tisočerih obrazov

Bolezni, Dogodki, Zanimivo

MS je kronična neozdravljiva bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih, ki zahteva zgodnje …

Multipla skleroza je kronična vnetna avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Zanjo je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja, zato so simptomi in znaki bolezni raznoliki in nepredvidljivi. Lahko rečemo, da je multipla skleroza bolezen »tisočerih obrazov«.

O bolezni

Multipla skleroza je še vedno neozdravljiva bolezen. Ne poznamo zdravila, ki bi bolezen ustavilo ali pozdravilo, lahko pa z zdravili deloma vplivamo na potek bolezni, bolezen nekoliko upočasnimo in bolnikom z lajšanjem simptomov izboljšamo kvaliteto življenja. Zdravljenje multiple skleroze razdelimo v simptomatsko zdravljenje, zdravljenje zagonov bolezni in zdravljenje, s katerim vplivamo na potek bolezni. Poleg zdravljenja z zdravili je pomembna tudi fizikalna rehabilitacija.

Dobri dve desetletji imamo na razpolago zdravila s katerimi lahko vplivamo na naravni potek multiple skleroze. Cilj zdravljenja je zmanjšati klinično in radiološko aktivnost bolezni, posledično upočasniti napredovanje invalidnosti ter tako bolnikom omogočiti kakovostno življenje. Imunomodulatorna zdravila prvega izbora so dokaj varna zdravila, vendar so le delno učinkovita pri bolnikih s klinično izoliranim sindromom, recidivno remitentno multiplo sklerozo ter sekundarno napredujočo multiplo sklerozo z zagoni. Bolniki si ta zdravila samoinjicirajo v mišico ali v podkožje. Koncem lanskega leta sta bili med imunomodulatornimi zdravili prvega izbora za zdravljenje recidivno remitentne multiple skleroze odobreni dve novi učinkovini v obliki tablet. Kadar pri bolnikih z recidivno remitentno multiplo sklerozo kljub zdravljenju z imonomodulatornimi zdravili prvega izbora ugotavljamo klinično in radiološko aktivnost ali v primeru hitro napredujoče in zelo aktivne bolezni, lahko posežemo po imunomodulatornih zdravilih drugega izbora. V to skupino zdravil uvrščamo biološka zdravila ter učinkovino v obliki tablete.

MS je kronična neozdravljiva bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Pomembno je zgodnje prepoznavanje za bolezen značilnih simptomov. Potek multiple skleroze je pri bolnikih lahko različen, kar vpliva na izbiro zdravljenja. Pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj je v zgodnji fazi multiple skleroze dokazana boljša učinkovitost zdravljenja z imunomodulatornimi zdravili prvega izbora. Pri bolnikih z recidivno remitentno multiplo sklerozo, kjer je bolezen aktivna kljub zdravljenju z imunomodulatornimi zdravili prvega izbora, ali bolezen hitro napreduje, pričnemo zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili drugega izbora. Imunomodulatorna zdravila drugega izbora značilno zmanjšajo klinično in radiološko aktivnost bolezni, vendar imajo več neželenih učinkov zdravljenja. Pred odločitvijo za zdravljenje je potrebno pretehtati učinkovitost in varnost zdravljenja. Zaradi znanih neželenih učinkov zdravljenja je potrebna dobra selekcija bolnikov ter skrbno spremljanje njihovega zdravljenja.

Vzroki

Vzrok multiple skleroze še vedno ni znan, vemo pa, da so za njen nastanek pomembni dedni dejavniki in vplivi iz okolja. Najpogosteje za multiplo sklerozo zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Po 50. letu starosti zboli le 10 % bolnikov. Ženske zbolijo za multiplo sklerozo dvakrat pogosteje od moških. Incidenca in prevalenca sta odvisni od geografske širine in naraščata z oddaljenostjo od ekvatorja.

Klinično se bolezen lahko odrazi različno, saj gre lahko za okvaro enega ali več sistemov v osrednjem živčevju. Najpogostejši simptomi bolezni, ki so posledica demielinizacije in/ali poškodbe aksona, so motnje vida, pareze udov, spastičnost, utrudljivost, motnje ravnotežja, tremor, motnje mokrenja in spolnih funkcij, bolečine, motnje občutenj, motnje razpoloženja in spanja.

Potek

Potek multiple skleroze je pri bolnikih lahko različen in vsaj na začetku je pri približno 85% bolnikov recidivno remitenten. Pri tej obliki bolezen poteka z zagoni. Zagon je opredeljen kot pojav novih simptomov ali ponovitev prejšnjih, ki trajajo več kot 24 ur in za katerega niso krivi drugi vzroki, vključno povišana telesna temperatura. Pri sekundarno napredujoči obliki multipli sklerozi se invalidnost nalaga progresivno z ali brez zagonov. Pri primarno napredujoči obliki multipli sklerozi se znaki postopoma, vendar nepretrgano slabšajo, brez vmesnih izboljšanj. Nevrološki deficit in invalidnost se večata brez zagonov oziroma izboljšanj, takih bolnikov je 10 do 15 %.

Diagnostika

Diagnoza multiple skleroze je klinična, saj testa, s katerim bi bolezen dokazali, nimamo. Podatki o poteku bolezni in nevrološki pregled so po novih merilih osnova za prepoznavo bolezni. Za prvo epizodo bolezni, ki jo je možno objektivizirati z ustreznimi nevrološkimi znaki, se je uveljavil izraz klinično izoliran sindrom. Po sodobnih Mc Donaldovih merilih diagnozo postavimo, če je bolnik utrpel dva zagona bolezni, ob pregledu pa najdemo znake prizadetosti, ki jih ne znamo razložiti z eno okvaro živčevja. Z uporabo parakliničnih preiskav, kot je magnetno resonančno slikanje glave ter hrbtenjače, se zanesljivost diagnoze pomembno poveča. V nejasnih primerih pa nam je v veliko pomoč preiskava možganske tekočine ter izvabljeni potenciali.

Zdravljenje

Imamo pester izbor imunomodulatornih zdravil, ki nam omogočajo individualen pristop zdravljenja za vsakega posameznega bolnika, s čimer želimo doseči optimalno zdravljenje v želji po najboljšem nadzoru aktivnosti bolezni ter najmanj neželenih učinkov. Žal pa še vedno nimamo zdravila za bolnike s progresivno obliko multiple skleroze.

Prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med.
Oddelek za nevrološke bolezni
UKC Maribor

Preberite več o bolezni in se povežite z drugimi bolniki: www.humanitarcek.com


Sledite nam