fbpx

Motorični in kognitivni deficit po možganski kapi

Bolezni, Zdravje, Življenjski slog

Za trenutek postojte in pomislite: kaj je težje prebroditi – simptome, zdravljenje ali posledice možganske kapi? Da na to pravilno odgovorite, vam ni treba biti zdravnik.

Dovolj je, da si vzamete čas in se poučite o tej bolezni, saj je vredna pozornosti. Možganska kap je še vedno med najpogostejšimi vzroki smrti. Ker prizadene motorične in kognitivne sposobnosti, je glavni vzrok telesne oviranosti. Zato velja narediti vse, kar lahko, da jo preprečimo.

Ne pozabimo

Možganska kap je nenadno nastali klinični sindrom, za katerega sta značilna moten krvni obtok v možganih ter odmiranje živčnih celic v posameznih predelih možganov. To lahko privede do hudih posledic. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen ozaveščanja javnosti o najpogostejših simptomih možganske kapi, to so: motnje govora (oteženo in nerazumljivo izgovarjanje besed ter nerazumevanje govora), zamegljen vid ali izguba vida, mravljinčenje obraza in šibkost udov, izguba ravnotežja, močan glavobol, omotica in ohromelost obraza in okončin (ene strani ali v celoti). Ob možganski kapi je za preprečitev smrti pomembna vsaka minuta. V tem času pa lahko tudi preverimo, ali prizadeti zmore razumljivo govoriti, razume govor drugih, ali lahko enakomerno dvigne obe roki in ali je delno ohromljen. Če te znake prepoznamo kot simptome možganske kapi in pravočasno pokličemo reševalce, lahko prizadetemu rešimo življenje. Poleg tega tako zmanjšamo posledice – možganske poškodbe – in mu omogočimo čim uspešnejše okrevanje.

Upad motoričnih funkcij po možganski kapi

Motorični deficit je posledica poškodovanega živčno-mišičnega sistema, ki se običajno kaže s težavami pri gibanju, ohranjanju ravnotežja in pridrževanju predmetov. Motnje gibanja vključujejo tremor, izgubo koordinacije mišičnih gibov (ataksijo), značilne gibe, podobne plesanju (horea) ter nenadne, nekoordinirane, močne gibe okončin na strani, nasprotni od strani možganov, ki je poškodovana (hemibalizem).

Do vsega tega prihaja zato, ker ljudje, ki doživijo možgansko kap, zaradi poškodb v možganih ne zmorejo več selektivno aktivirati posameznih mišic. Mišična moč in nadzor hotenih gibov sta ovirana, pogosto pa je pridružena še neprijetna spastičnost (zakrčenost) mišic.

Kognitivni deficit po možganski kapi

Pri ljudeh, ki utrpijo možgansko kap, opažamo znaten upad določenih kognitivnih funkcij, zlasti govora in spomina. Zaradi poškodovane dominantne ali leve možganske poloble pride do govornih motenj, pri poškodovani nedominantni, desni polobli pa pride do motenj v govorni intonaciji oziroma do monotonega tempa in intonacije govora, ki ne more izraziti čustvene vsebine pripovedi. Prizadeti so lahko vsi vidiki govora, vključno z branjem in pisanjem.

Med najpogostejšimi motnjami govora sta motorna oziroma Brocova afazija, pri kateri oseba izgubi sposobnost govora, in senzorna ali Wernickova afazija, pri kateri oseba zmore govoriti, vendar ne razume govora drugih.

Po možganski kapi se bolnik pri pogovoru težko zbere. Pogosto ne prepozna predmetov ali ljudi ter hitro pozabi tudi to, kar je pravkar slišal. Opažamo tudi vedenjske spremembe in izgubo zanimanja za stvari, ki so mu bile prej zelo pri srcu. V najhujših primerih pride do popolne izgube spomina in demence. Vse to slabo vpliva na komunikacijo in odnose z bližnjimi pa tudi na kakovost bolnikovega življenja v celoti.

Literatura:
Čengić, L., et al. 2011. Motor and cognitive impairment after stroke. Acta Clin Croat. 50 (4): 463–467.
Oljača, A., in sod. 2016. Neurorehabilitacija u pacijenata nakon preboljenog moždanog udara. Medicina fluminensis. 52 (2): 165–175.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?