fbpx

Motivacija in kako jo ohraniti?

Odnosi v družini, Žensko zdravje

V svojih raziskavah je dr. Anders Ericsson ugotovil, da je motivacija najpomembnejši napovedovalec uspeha. Kako je to ugotovil in kako nam poznavanje zakonitosti delovanja motivacije pomaga pri vsakdanjih izzivih.

prijateljici se medseboljno podpirata in motivirata. Tako dosežeta uspeh.

Kako pridobiti in kako ohraniti motivacijo je vprašanje, katerega odgovor vas loči od uspeha, ki si ga morda tako želite. Da bi ga dosegli, je včasih dovolj, da poznamo njene zakonitosti delovanja, saj tako lažje prebrodimo dneve, ko je težko in motivacije primanjkuje.

Dr. Anders Ericsson je preučeval dejavnike uspeha pri zelo uspešnih strokovnjakih najrazličnejših področij, tudi športnikov, podjetnikov, glasbenikov in drugih umetnikov. Ugotovil je, da so v svoje delo vložili zelo veliko ur dela. Veliko več, kot kot njihovi konkurenti. Skoval je frazo:

»Da v nečemu postaneš strokovnjak, je potrebno vložiti 10.000 ur dela oz. 10 let.«

O tem veliko je veliko pisal tudi Mathew Syed v knjigi Mit o talentu in moč vaje.

Kako motivacija odloča o uspehu?

Po njegovem mnenju je to odločnost, da zdržimo in vztrajamo v neki svoji aktivnosti tudi takrat, ko se nam ne da več in ko večina drugih odstopi. Temo rečemo motivacija.

Isti koncept motivacije velja tudi za spremembe, ki si jih želimo življenju. Dejstvo je, da je sprememba težka. Ker smo po vsej verjetnosti takšni kot smo, že zelo dolgo, so tudi naše navade globoko zakoreninjene. Posameznikova sposobnost da najde in ohrani motivacijo za smiselno in dolgotrajno spremembo, bo na koncu odločilna pri premagovanju dolgoletnih navad in vzorcev.

Kaj je motivacija?

Poglejmo na motivacijo z bolj praktičnega vidika:

  • Motivacija je notranja ali zunanja sila, ki osebo spodbuja k doseganju cilja ali izpolnitvi želje.
  • Sposobnost zastaviti, slediti in vztrajati na poti do cilja.
  • Sposobnost vlaganja 100% časa, truda, energije in osredotočenosti v doseganje ciljev.
  • Sposobnost slediti svojim ciljem tudi ob ovirah kot so utrujenost, zdolgočasenost, stres in želje po nekih drugih stvareh.
  • Odločnost, da se upremo zakoreninjenim in nezdravim vzorcem in navadam.
  • Odločnost, da naredimo vse kar lahko, da udejanimo spremembe, ki si jih želimo v življenju.

Pomembno je razumeti razliko med »biti motiviran« na socialnem nivoju«, to je tisto, kar povem in »biti motiviran na globjem/psihološkem nivoju« – tisto, kar dejansko čutim. In od te slednje je odvisno, ali se bodo aktivnosti dejansko prevedle v ukrepanje v smeri želenih ciljev.

Zakaj večina izgubi motivacijo in obupa?

Spremembe so naporne, zahtevajo ogromno truda in energije in tudi najbolj motivirani si v resnici ne želijo sprememb, ker so te tako izčrpljujoče. Vodijo v neznan (notranji in zunanji) svet.

Stephan Karpman, psihoterapevt in utemeljitelj svetovno znanega koncepta »dramskega trikotnika: preganjalec – žrtev – rešitelj« je na enem predavanju pred leti dejal, da bi prav vsakemu njegovemu klijentu lahko na čelu pisalo »kar poskusi me spremeniti« , saj je strah pred spremembami tako velik.

Kako deluje motivacija?

Motivacija je pomembna, ker vpliva na vse vidike naših prizadevanj: ali smo si pripravljeni vzeti čas za spremembe, vztrajnost takrat, ko se naše stare navade in vzorci upirajo spremembam, vztrajnost pri premagovanju ovir in vzpostavljanju življenjskega sloga, ki podpira uveljavljanje novih navad.

Motivacijska matrica:

Negativna zunanja motivacija: strah pred izgubo odnosa ali zaposlitve, nezadostno spoštovanje s strani drugih, finančni ali socialni pritiski, nestabilno življenjsko okolje (verjetni izhod: delna sprememba, velika verjetnost relapsa).
Pozitivna zunanja motivacija: priznanje in potrditev s strani drugih, finančna nagrada (verjetni izhod: delna sprememba in izpolnitev, odvisnost od drugih za nadaljevanje spreminjanja in počutja)
Negativna notranja motivacija: grožnja, strah, strah pred neuspehom, nezadostnost in negotovost (verjetni izhod: delna spremeba, verjetnost relapsa)
Pozitivna notranja motivacija: strast, izziv, želja, zadovoljstvo, samo-potrditev (verjetni izhod: zadovoljiva sprememba, izpolnitev)

Očitno je, da je idealna motivacija tista, ki prihaja iz nas samih in je pozitivna. V katerem kvadrantu se najdeš?

Prepad med željo in naporom

Pri svojem delu pogosto srečam ljudi, ki pravijo, da si želijo spremembe. In po principu magičnega mišljenja: »Če si nekaj dovolj močno želiš, bo vse vesolje delalo v smeri, da se ti želje izpolnijo«.
Pričakujejo, da bo nekdo ali nekaj drugega delalo za njih. Kar je popolnoma napačno prepričanje. Ne, izpolnitev želje potem povežemo z nosilcem (to je človek sam in je konstanta) in spremenljivkama: napor in časovni okvir.

Te dve spremenljivki lahko prilagajamo svojim sposobnostim ter življenjski situaciji in sicer na način: Ali se bolj trudim in hitreje (bolj uspešno) dosežem svoj cilj ali se manj trudim in počasneje dosežem svoj cilj.

Ob tem naj omenim, da je popolnoma vsak klient, ki se je vsedel v fotelj pri meni in še tako trdil, da je motiviran za spremembo in da je pripravljen narediti absolutno vse, kar je potrebno za spremembno, najmanj enkrat ali dvakrat popustil pod težo in zahtevnostjo udejanjanja sprememb.

Najpomembneje pri tem je razumeti, da je to normalen proces spreminjanja navad. Nekaj časa lepo napredujemo, nato se ustavi, stoji in preizkuša našo vztrajnost. Obrne se celo v nasprotno smer. Takrat se morda lahko spomniš, da je za mojstrstvo potrebnih 10.000 ur dela. Torej še nismo tam in vztrajamo naprej.

Proces spreminjanja skozi leta

Točka preloma – pobeg iz cone udobja

Vztrajnost, ki je potrebna za udejanjanje sprememb iz slabih navad v dobre, bo od vas zahtevala napor, ki bo presega meje udobja ali zabave.
Na tej točki bo vse prej kot prijetno. To je točno tisto območje, kjer postane udejanjanje sprememb naporno, zahtevno, stresno, dolgočasno, utrujajoče, izčrpljujoče in ravno to je območje, kjer napori zares štejejo.
Prav v tem območju je »sito« tistih, ki ostanejo na zastavljeni smeri in vztrajajo ne glede na to, kako težko je in tistih drugih, ki tukaj (od)padejo skozi.

To obdobje ne traja dolgo, dan ali dva, največ teden dni. Pomembno je vedeti, da se bo tudi to enkrat končalo in nam bo spet postalo prijetneje in udobneje. Takrat bomo z velikim zadovoljstvom lahko pogledali nazaj na prehojeno pot. Ob tem bomo začutili tudi prijetne občutke samospoštovanja.

Preberite tudi: Debelost ni problem samo za zdravje

Kako »najti« motivacijo, ko se na deževni dan skrije?

Iskanje motivacije za spremembo pomeni dosledno ohranjanje prizadevanj takrat, ko bi bilo bolj enostavno vse poslati k vragu in opustiti. Vključuje vse možne osnovne in podporne dejavnike, da bi dosegli svoje ciljne spremembe.

Pri iskanju motivacije si pomagate s tremi sklopi vprašanj:

  • SMER. Preden se spravite na pot sprememb, poglejte v katero smer želite iti: ničesar ne spreminjate v življenju ali naredite takojšnje in drastične spremembe ali pa greste počasi po poti.
  • ODLOČNOST. Ko izberete pot po kateri greste, POJDITE. Nobena od teh izbir ni odločno napačna ali pravilna, boljša ali slabša. To so samo možnosti, na osnovi katerih se odločite, kakšne spremembe in koliko napora ste pripravljeni v tem trenutku vložiti v ciljne spremembe.
  • PREDANOST. Ko izberete smer in se spravite na potovanje spreminjanja, naj to potovanje postane tvoja prioriteta. Samo s tem, da ste popolnoma predani svoji usmeritvi in odločitvi, boste zagotovili, da boste imeli motivacijo, ki jo boste potrebovali za doseganje želenih sprememb.

O avtorici

Mirjana Frankovič, transakcijski analitik, psihoterapevtka
Mirjana Frankovič, Transakcijski analitik – psihoterapevtka

Kontakt: www.mirjana.si | 040 520 257 | [email protected]
Področje delovanja: Individualna in skupinska psihoterapija, razpoloženjske motnje, stresne motnje, prilagoditvene motnje, motnje prehranjevanja, trening asertivnosti.
Specialistka: Anksioznost, fobije, prilagoditev življenjskim situacijam in stresu, izgorelost, travma (post travmatska stresna motnja), regulacija telesne teže, samo sprejemanje.
Preberi več: Več člankov


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?