fbpx

»MOJE SRCE, TVOJE SRCE« ob Svetovnem dnevu srca

Obvestila, Zanimivo, Zdravje

Pred svetovnim dnevom srca (29. september) Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi k obljubam, ki si jih zadajmo in izpolnimo, v dobro zdravja našega srca in zdravja srca naših najbližjih ter vseh, ki jim lahko pomagamo. Nekaj preprostih sprememb je, ki omogočajo, da živimo dlje in bolje. Sebi, tistim, ki jih imamo radi in vsem ostalim zastavimo vprašanje: » Kaj lahko v tem trenutku storim za MOJE SRCE … in TVOJE SRCE?« To je letošnje geslo Svetovnega dneva srca.

Letos se svetovni dan srca obeležuje že devetnajstič tudi v Sloveniji. Ostaja edinstvena priložnost za uvrstitev preprečevanja bolezni srca in ožilja v osrčje prednostnih nalog na področju zdravja in širše.

Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam.

Ob svetovnem dnevu srca se spomnimo, da so glavni elementi zdravega načina življenja: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja.

Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je povedal, da je Slovenija uspešna na področju preventive bolezni srca in ožilja. Smo na dobri poti, da do leta 2025 zmanjšamo prezgodnjo umrljivost za 25 %. Z dosežki pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj ljudje še vedno umirajo prezgodaj. Vsak bi moral poskrbeti predvsem za zdrav način življenja – ustrezen način prehranjevanja in dovolj gibanja v prostem času. Znati si moramo organizirati prosti čas in ga temu nameniti. Mnogim odraslim, ga ob službenih in družinskih obveznostih primanjkuje, a z dobro organizacijo in voljo, se vse da. Ne smemo pa pozabiti na še eno zelo pomembno stvar – spanje. Številni podatki govore o tem, da je primerno dolg in kvaliteten spanec (7-9 ur) nujen za ohranjanje našega zdravja. Pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in še bi lahko naštevali. Že nekajdnevna prikrajšava spanja izrazito poviša »stresne« hormone, kar prav tako vodi v slabšanje našega zdravja in tudi počutja. Spanje ni lenoba – je potreba našega telesa. V spanju se telo obnovi, umiri in nato tudi učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje.

Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, pravi, da kljub temu, da imamo ogromno dokazov, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in posameznika in da sodobni način življenja otroke in mladostnike dejansko sili k sedenju, v naši družbi še vedno obstaja skupina otrok in mladostnikov, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečuje s povečanimi zdravstvenimi tveganji, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo, vse povezane s pomanjkanjem gibanja.

Telesna dejavnost namreč ni pomembna le za zdrav gibalni razvoj, ampak za razvoj celotnega telesnega sistema vključno z osrednjim živčnim sistemom.

Sodobni otroci so v veliko primerih oropani spontane igre na prostem, ki pa jo v slovenskem prostoru zaenkrat dokaj uspešno nadomešča športna vzgoja v šolah, organizirana vadba v društvih in samoorganizirana vadba na obstoječih javno dostopnih športnih površinah in naravi.

Kljub dolgemu času sedenja, ki so mu otroci in mladostniki vsak dan podvrženi v šoli in doma, v povprečju beležimo pozitivne trende gibalnega razvoja, saj najnovejši podatki SLOfit iz leta 2018 kažejo, da se je indeks gibalne učinkovitosti 6- do 18- letnih deklet v Sloveniji v primerjavi z letom poprej spet izboljšal, medtem, ko je pri fantih ostal na približno enaki ravni. Žal pa povprečje ne odraža stanja v celotni populaciji, saj podatki kažejo, da je pri fantih za enak delež povečal tako delež gibalno neučinkovitih kot gibalno zelo učinkovitih, pri dekletih pa beležimo nadaljnji upad gibalno neučinkovitih in porast zelo gibalno učinkovitih. Gibalno neučinkovitih je v letu 2018 tako 12,4 % fantov in 10,1 % deklet, medtem, ko je gibalno zelo učinkovitih 11,9 % fantov in 14,9 % deklet. Fantje s tega vidika v primerjavi z dekleti še naprej ostajajo skupina z višjim zdravstvenim tveganjem.

Delež podkožnega maščevja je v celotni populaciji v primerjavi s preteklim letom rahlo upadel, razveseljivi pa so trendi razvoja aerobne vzdržljivosti, saj so fantje v letu 2018 prvič po letu 1997 presegli tridesetletno povprečje, še bolj očitno izboljšanje pa smo zabeležili pri dekletih. Skupno gledano dekleta med 6. in 18. letom starosti še nikoli v zgodovini spremljave SLOfit niso dosegale tako visokega nivoja gibalne učinkovitosti kot v letu 2018. S tega vidika so na bistveno višjem nivoju kot njihove matere, medtem ko fantje svojih očetov še niso presegli.

  1. Stanislav Pinter, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport in avtor nove društvene brošurice o hoji:

»Le zakaj ne bi verjeli Hipokratu, ki je hojo označil za najboljše človekovo zdravilo?! In ker je hoja človekovo najbolj lastno gibanje, omogoča njena redna in učinkovita izvedba potemtakem tudi najbolj posamezniku prilagojeno zdravljenje – posledično zagotavlja boljše počutje ter pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu pa tudi h kakovostnejšemu spancu.«

Vsekakor imamo premajhen delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki naštete danosti v zadostni meri izkorišča, čeprav je naša dežela po dolgem in počez prepletena z mrežo tematskih (tudi srčnih) poti. Toda že s tako imenovano hojo mimogrede bi lahko večina opravila dobršen del priporočene – vsaj polurne živahne dnevne gibalne aktivnosti. Zato predlagamo, da se spomnimo svojih otroških let, ko smo rasli z in skozi spontano (gibalno) igro. Ne odpovejmo se ji, tudi ko pridejo zrela leta in pozna starost. Igriv korak in preproste ravnotežne naloge med hojo ter vaje s krepilnim in razteznim učinkom (za izboljšanje moči in gibljivosti) so skladni tudi s priporočili Ameriškega združenja za srce. Američanom in svetovni javnosti ga je pokazal legendarni Leon Štukelj na otvoritvi Olimpijskih iger v Atlanti, pri svojih 98 letih! Naj (p)ostanejo dobra navada čim več posameznikom tudi pri nas.

Za en korak se vedno najde dovolj energije, če le zavest ve, kam je treba iti. Pa vendar gre še lažje ob primerni spodbudi. Zato smo se v Društvu za srce letos odločili še za en izziv. Maskoto Srček Bimbam smo poslali med ljudi, na različne dogodke po Sloveniji, kjer je s svojo aktivnostjo prisrčno spodbujal k dobremu ogrevanju pred športno vadbo ali tekom, k igrivim korakom na Pohodih za srce ali k preprosti in iskreni komunikaciji, ko se je športni napor spreminjal v lepoto gibanja …  Ali pa, ko smo se učili, kaj storiti, da se izognemo nevšečnostim med in po vadbi ali pohodi. Tudi zato, da bo lahko naše popotovanje skozi življenje še bolj varno. S spodbujanjem in prakticiranjem zdravega in življenjskega sloga pa lahko pripomoremo, da postajamo ljudje na svetu bolj zdravi in srečni.

Vse prebivalke in prebivalce Slovenije pozivamo k »srčnim obljubam«
za zdravo srce!

 

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja prireditve po vsej Sloveniji, osrednja prireditev pa bo to soboto, 29. septembra od 9. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Ker člani društev bolj skrbijo za svoje zdravje kot nečlani, vabimo vse, da se včlanite v Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ali v druga društva, ki se ukvarjajo s problematiko zdravja. Več na spletni strani: www.zasrce.si .

 

Pokrovitelji aktivnosti letošnjega svetovnega dneva srca v Sloveniji so podjetja: Boehringer Ingelheim, Mylan, MSD.

Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti v letih 2017, 2018, 2019  sofinancira Ministrstvo za zdravje RS/program je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?