fbpx

Mlade, pa že utrujene oči

Zdravje

To ni še en članek o škodljivosti pretirane rabe elektronskih naprav. V njem ne bo moraliziranja o pasteh te novodobne realnosti. Naučil pa vas bo pravočasno prepoznati težave z očmi kot je tudi ena od oblik slabovidnosti, h kateri izdatno prispeva prekomerno gledanje v ekrane – kratkovidnost.

Človeško oko je bilo vse do 20. stoletja vajeno pretežno raznovrstnega ‘dela’. Raba oči za dolgotrajno gledanje v dvodimenzionalne ravnine, denimo v raznovrstne ekrane, je tako za nas relativno nova izkušnja.

Predvsem v zadnjih desetletjih oko utrujamo z monotonimi in dokazano škodljivimi opravili. Številne ocene nakazujejo, da so oči povprečnega človeka v razvitem svetu kar polovico in več budnega časa osredotočene na televizijo, mobilni telefon, računalnik ali tablico. Pri otrocih in mladostnikih ta čas ni bistveno krajši.

V nekaterih predelih sveta že govorijo o skoraj epidemičnem razmahu kratkovidnosti pri odraslih in otrocih.

V Aziji naj bi že skoraj vsak šolar slabo videl na daljavo in zato potreboval očala. Tudi v Sloveniji se je po oceni specialista oftalmologa Dušana Pušnika, dr. med., iz očesnega centra Pušnik-Novljan v zadnjih 30 letih število otrok, ki potrebujejo očala, da bi na šolsko tablo in na daljavo. videli ostro, povečalo.

Ne glede na to, kaj povzroča dioptrijo pri otrocih, je ta lahko zanje obremenjujoča, posebno, če je ne ugotovite dovolj zgodaj. Kako torej prepoznati težave in kako ukrepati, da se stanje ne bo prehitro slabšalo?

Kaj obremenjuje mlade oči?

Otroške oči so sicer bolj vzdržljive kot oči odraslih. “Prenesejo več in imajo močnejši obrambni mehanizem, saj se tudi izdatneje solzijo,” pojasnjuje dr. Pušnik. “Toda tudi otroško oko reagira na obremenitve podobno kot odraslo.”

Ena takih obremenitev je gledanje v bližnjo dvodimenzionalno ravnino. Očesne mišice se pri nenehnem osredotočanju na spreminjajoče se podobe na ekranu izjemno naprezajo. Zrklo poskuša pritiske na mišice olajšati in se zato postopoma podaljšuje. S tem se podaljšuje razdalja med lečo in konico zrkla (rumeno pego), zato vid postopoma postaja meglen.

Več kot oko gleda v ekrane, bolj bo poskušalo to kompenzirati in hitreje se bo vid slabšal. “Tistim, ki za ekrani preživijo osem ur ali več, se lahko dioptrija poveča tudi za polovico dioptrije na leto,” pravi dr. Pušnik. Hkrati pa številni opazijo, da zjutraj vidijo dobro, po delu pa bistveno slabše.

Skozi dan, preživet za ekranom, se lahko vid začasno poslabša kar za 0,5 stopnje dioptrije.

V nadaljevanju preberite, kako lahko prepoznate težave z očmi pri otrocih in s preprostim testom tudi preverite, če gre le za začasno stanje ali stalno slabovidnost.


Sledite nam