fbpx

Mesec preprečevanja zasvojenosti

Dogodki, Zasvojenosti, Zdravje in bolezni

Mesec preprečevanja zasvojenosti – letos pod sloganom “Več virov – več možnosti”.

Mesec preprečevanja zasvojenosti

Mesec preprečevanja zasvojenosti – od 2. do 30. novembra 2012.
Mesec preprečevanja zasvojenosti

Tudi v letošnjem prihajajočem mesecu novembru bomo javne inštitucije, nevladne organizacije, lokalne akcijske skupine ter drugi akterji, ki se pri svojem delu srečujemo s področjem preventive, pa tudi zdravljenja zasvojenosti ali reintegracijo, obeležili mesec preprečevanja zasvojenosti. V času od 2. do 30. novembra 2012 bomo v Sloveniji različni izvajalci tako namenili še večjo pozornost izvedbi različnih preventivnih aktivnosti v svojih lokalnih okoljih, ki bodo vsaka na svoj način dodala košček v mozaik preprečevanja razvoja tveganih vedenj in zasvojenosti med mladimi.

Kot vsako leto je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izbrana tema, ki kot rdeča nit vodi skozi mesec preprečevanja zasvojenosti ter »narekuje« vsebino nacionalne konference. Tokratni slogan je »Več virov, več možnosti«, s čimer bi predvsem želeli poudariti pomembnost različnih virov v preventivi (kot tudi programov zdravljenja, rehabilitacije in zmanjševanja škode), tako strokovnih, organizacijskih ter ne nazadnje tudi finančnih.

Slogan »Več virov, več možnosti« se navezuje na dejstvo, da imamo v Sloveniji na voljo široko paleto intervencij in pristopov na področju univerzalne preventive in tako kot se »ožijo« ciljne populacije na naslednjih nivojih preventive, tako upada tudi število specializiranih programov. Soočamo se s težavami pri dostopnosti programov selektivne preventive, namenjene specifičnim ciljnim populacijam: marginaliziranim etničnim skupinam, mladim iz deprivilegiranih okolij, mladim prestopnikom, rizičnim družinam. Raziskave kažejo, da obstaja večje tveganje za zlorabo psihoaktivnih snovi pri ljudeh, katerih življenja so zaznamovana z revščino, nižjo izobrazbeno strukturo, slabo prehrano ter drugimi nezdravimi dejavniki okolja. Uporaba drog ima lahko za uporabnike številne negativne posledice, tako zdravstvene (predoziranje, infekcije, spolno prenosljive bolezni, zapleti v nosečnosti in po njej, samomorilnost, psihiatrične motnje,…), kot tudi socialne, ki se kažejo predvsem kot težave z zaposlitvijo, šolanjem, socialno-ekonomskim statusom, družinskimi razmerami, vpletenostjo v kriminalna dejanja in podobno.

Dostopnost se še dodatno zmanjša, ko gre za ukrepe indicirane preventive, ki ni več usmerjena na večje skupine, temveč na posameznike, pri katerih mora biti s strani strokovnjakov diagnosticirano katero izmed stanj, ki predstavljajo povečano tveganje za kasnejši razvoj zasvojenosti (na primer motnje pozornosti, hiperaktivnost,…). Programi indicirane preventive se lotevajo dejavnikov tveganja, povezanih s posameznikom – nizka samopodoba, motnje osebnosti, odtujevanje od družine, šole in »zdrave« vrstniške družbe.

Trenutna ekonomska situacija (in ki bo verjetno še nekaj časa vztrajala) na lokalnem, nacionalnem in globalnem nivoju ni najbolj ugodna za zmanjševanje številnih neenakosti, tudi na področju duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti ne. Številni varčevalni ukrepi, ukinjanje regijskih strokovnih struktur, odhajanje strokovnega kadra s periferije v centre ali tujino,…grozijo, da se bodo neenakosti v dostopnosti različnih preventivnih (in drugih) programov še poglobile, ob hkratnem povečevanju stisk ljudi.

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?