Mario Sambolec, Dr. Feelgood o hranljivosti koruznih ploščic ali vafljev

Družina, Jutranja, Prehrana, Zanimivo, Zdravje otrok, Življenjski slog

Poznate te hrustljave krog’ce, ki so pogosto pakirani po ducat, ime jim je riževi, koruzni, pirini, ajdovi … in se imenujejo vaflji. Slišijo tudi na vzdevek stiropor.

Pogosto prejmem vprašanje, kaj menim o njih:
Ali so le »cuker« v preobleki, ki bo povzdignil krvni sladkor, zaradi visokega glikemičnega indeksa? Je bojazen pred njimi upravičena, ker vsebujejo domnevno razne “dodatke”?

Najkrajši možen odgovor, ki ga imam pripravljenega za primere poizvedovanj o tem, kako »zdravi« so dejansko vaflji, je naslednji: V bistvu gre za prenosen riž. Ali polento za s seboj. To je vse.

Prehranska vrednost vafljev bo praktično identična žitu, iz katerega je narejen. V vsakem primeru gre za skoraj izključen vir ogljikovih hidratov in na ta račun precej bogat vir energije.

Na srečo so (pusti) vaflji sami po sebi (za večino) neokusni oz. je njihov okus odvisen od tega, s čim jih jemo ali kaj damo povrhu. Če je to čokoladni obliv, potem nas bo večina morala prikazati dobro mero samonadzora v želji, da se jih ne prenajemo.


Kot rečeno so vaflji dober vir energije iz naslova ogljikovih hidratov.


Popolnoma možno in v številnih situacijah zelo priročno jih je sestaviti v celovit obrok. Slednje pomeni, da ogljikovih hidratom dodamo zadostno mero beljakovin, nekaj pomembnih hranil iz prostranega sveta zelenjave in sadja ter primerno (ne pretirano) količino maščob.

  • Vaflji lahko postanejo sendvič, če dodate povrhu malo sira, pršuta, šinka ali druge puste mesnine in list solate ter kolobar paradižnika.
  • Lahko se po njih premaže ribji ali avokadov namaz.
  • Morda jih komu tekne pripraviti »na sladko« in jih premaže s skuto iz posnetega mleka in domačo marmelado.
  • Športniki jih pogosto uporabljajo kot priročen vir energije, ki ga sestavijo v prigrizek pred/po športno aktivnostjo s kosom sadja in beljakovinskim napitkom.

Za zaključek lahko pojasnimo mita, ki vztrajata okoli vafljev: Glikemični indeks ter razni “dodatki”.

  • Glikemični indeks (GI) je relativna sposobnost ogljikovih hidratov (OH) v živilu, da povzdigne količino sladkorja v krvi.

Odziv GI na določeno hrano nam je pod prvo alinejo lasten, pod drugo močno povezan s skupno količino OH in pri tretji občutno odvisen od prisotnosti beljakovin, vlaknin ter maščob v obroku.

Čim na kruh namažeš puter, postaviš povrhu šnito pršuta in sira, ali z njim pospremiš pečeno jajce, postane GI za večino* preprosto rečeno brezvezna mera.

* Izjema bi lahko bili sladkorni bolniki.

  • V tem trenutku bi bile bojazni pred raznimi “dodatki” znanstveno neutemeljene.

Splošno priporočilo se glasi »po zdravi pameti«:

Temelj vaše prehrane naj predstavljajo primerne količine poljubnih, vendar minimalno predelanih živil iz skupin:

–   zelenjave in sadje,
–   beljakovin, ki so na voljo v jajcih, pustih kosih mesa, ribah, mlečnih izdelkih iz posnetega mleka in stročnicah,
   dodatne energije v obliki polnovrednih žit, oreščkov in olj.

Dokler vam bo večino časa uspevalo ustreči tem kriterijem, vam noben dodatek v vaflju ne bo mogel do živega.


Mario Sambolec, Dr. Feelgood, nutricionist ACA, PN1, predavatelj in trener FZS




Sledite nam