fbpx

Osnove o kronični vnetni črevesni bolezni

arhiv

Pred dvema letoma je bilo v Mariboru ustanovljeno Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. V Sloveniji je ta bolezen prizadela med 3000 in 5000 bolnikov,…

Pred dvema letoma je bilo v Mariboru ustanovljeno Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. V Sloveniji je ta bolezen prizadela med 3000 in 5000 bolnikov, tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Bolniki so prepuščeni samim sebi, v njih se poraja strah, ker bolezni ne razumejo in se ne morejo sprijazniti s tem, da je bolezen kronična, da bo trajala vse življenje in da se bodo morali naučiti živeti z njo. Prav zato imajo bolniki preko Društva KVČB možnost dobiti vse ustrezne informacije, se povezati z drugimi bolniki iz vse Slovenije ter si izmenjati dragocene izkušnje.

Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajno (kronično) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta CROHNOVA BOLEZEN (CB) in ULCEROZNI KOLITIS (UK) in sodita med najtežje kronične bolezni sodobnega časa. Tipični bolezenski znaki so: bolečine v trebuhu, mehkejše, vodenasto ali krvavo blato, hujšanje ali nenapredovanje teže, zaostanek v rasti in zaostanek v pubertetnem razvoju.

Za obe bolezni je značilno kronično vnetje črevesne sluznice, ki pri ulceroznem kolitisu prizadene široko črevo, pri Crohnovi bolezni pa lahko katerikoli del prebavne cevi od ust do zadnjične odprtine. Kljub velikim znanstvenim naporom še vedno ni pojasnjeno zakaj pride do kroničnega vnetja črevesne sluznice. In ker ne poznamo vzroka nastanka bolezni, tudi ne poznamo vzročnega zdravljenja, ki bi bilo povsem uspešno.

Bolezen zdravimo s splošnimi protivnetnimi zdravili, ki pa le omilijo vnetje črevesne sluznice in bolezenske znake, bolezni pa popolnoma ne pozdravijo.

Ulcerozni kolitis enakomerno prizadene ženske in moške, medtem ko je Crohnova bolezen v otroški dobi in pri mladostnikih pogostejša pri moških.

Za obe bolezni je značilno pojavljanje bolezni z vrhom v zgodnjem odraslem obdobju, ki zajema tudi obdobje adolescence, bolezen pa se lahko pojavi tudi pri otrocih mlajših od 5 let.

POMEN PREHRANE PRI KRONIČNI VNETNI ČREVESNI BOLEZNI

Zelo pomembno je bilo spoznanje, da stroga KOLITIČNA DIETA bolnikom bolj škodi kot koristi. Nove smernice zdrave, varovalne prehrane zastarela načela »kolitične diete« namreč povsem opuščajo. Raziskave so pokazale, da so bili bolniki, ki so upoštevali »kolitično dieto«, pogosto podhranjeni. Bolniki pa niso bili le splošno kalorično in beljakovinsko podhranjeni , temveč so imeli tudi specifične prehranske primanjkljaje (predvsem pomanjkanje vitaminov, mineralov, oligoelementov…), kar je dodatno oslabilo imunski sistem in vodilo v poslabšanje bolezenskega stanja.

PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI

Dolgo časa se psihološkim dejavnikom kronične vnetne črevesne bolezni v znanstvenih krogih ni namenjalo posebne pozornosti. Tudi sedaj so raziskave na tem področju skope in redke. Še vedno je v ospredju raziskovanje dednih dejavnikov. Na nastanek in razvoj kronične vnetne črevesne bolezni pa poleg dednih dejavnikov vplivajo tudi dejavniki okolja, ki pa so bistveno manj raziskani. Mednje sodijo tudi psihološki dejavniki. Šele v zadnjih letih se je razvila moderna veda, psihonevroimunologija, ki raziskuje mehanizme, ki pojasnjujejo, kako psihološki vidiki preko delovanja na živčni sistem vplivajo na imunski sistem organizma. Poseben vpliv imajo psihološki dejavniki na kronične imunsko pogojene bolezni, med katere sodita tudi Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis.

TVEGANJE  ZA NASTANEK ČREVESNEGA RAKA

Dokazano je, da je tveganje za nastanek črevesnega raka pri bolniku s kronično črevesno boleznijo večje kot pa pri zdravih. Redne koloskopije zanesljivo lahko preprečijo tovrstne zaplete.
In kateri bolniki bi naj bili podvrženi  rednim koloskopijam in kaj pomeni redne koloskopije?
Bolniki, pri katerih je znana kronična vnetna črevesna bolezen več kot 10 (15) let, naj bi imeli kontrolne koloskopije vsaj na vsaki 2 (1) leto. Tveganje je večje pri bolnikih, ki imajo v ožjem sorodstu zgodovino črevesnega raka. Zdravniki na to opozarjamo, odgovornost bolnika pa je, da skrbno bdi nad časovnimi razmaki med koloskopijami.
 
Kot zanimivost naj dodam, da je koloskopija za bolnika v času zagona bolezni zelo boleč pregled, za to ga marsikdo odlaša tudi predolgo. V tujini na primer večino pregledov koloskopije opravijo pod narkozo. Pri nas žal še ni tako.

Po podatkih Registra raka so v letu 2002 diagnozo raka debelega črevesa in danke postavili približno 1100 ljudem. V Sloveniji je po pogostnosti pojavljanja drugi najpogostejši rak in hkrati drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja.

Izjemno pomemben je odnos z zdravnikom. Na srečo imamo v Mariboru na Kliničnem oddelku za pediatrijo SB Maribor zdravnike, ki znajo vzpostaviti pristen odnos z malimi bolniki, ki jih razumejo, se z njimi veliko pogovarjajo, jim razložijo bolezen in jih tolažijo v najtežjih trenutkih.  Vse to pa je ob obilici dela silno težko, pa vendar ekipa zdravnikov asist. mag. Darja Urlep-Žužej, dr. med., asis. mag. Jernej Dolinšek, dr. med. in  prim. prof. dr. Dušanka Mičetič-Turk, dr. med. to zmorejo.

Lani jeseni pa je bilo naše društvo sprejeto tudi v Evropsko združenje društev bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo, kar bo olajšalo sodelovanje z drugimi evropskimi društvi bolnikov s KVČB in izmenjavo dragocenih izkušenj.

K našemu društvu so priključeni tudi bolniki z avtoimunim obolenjem jeter.

In še dodatek. Mnogo osebnih zdravnikov žal še vedno ne prepozna znakov te bolezni, opažamo da predvsem starejši. Pa naj to ne zveni kot očitek. In tudi to je naloga društva opozarjati javnost, tako strokovno kot širšo, da je problem večji kot mislimo, saj na žalost število bolnikov raste, tudi v Sloveniji, z astronomsko hitrostjo.

NEKAJ BESED O DRUŠTVU

Želimo si pomagati med seboj, želimo izmenjevati izkušnje in se družiti. Za dvig kakovosti življenja bolnikov s KVČB je pomembno, da jih seznanjamo z vsemi novostmi s področja zdravljenja, diagnosticiranja, s področja ustrezne prehrane, ki vpliva na izboljšanje bolezenskih znakov in umirjenja vnetja črevesne sluznice. Poleg seznanjanja s temi novostmi želimo bolnike seznanjati s pravicami, ki jih imajo kronično bolni ter z novostmi na področju zakonodaje. Malokdo ve, da so otroci s kronično boleznijo upravičeni do mesečnega dodatka za nego otroka, ki jim pripada po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, in da jim v skladu z novo davčno zakonodajo za te otroke pripada višji znesek olajšave kot za zdravega otroka, malokdo ve, kako je mogoče urediti povrnitev stroškov za nakup nujno potrebnih, vendar dragih zdravil, vitaminov in dodatkov k prehrani.

Uradne ure društva so vsak prvi torek v mesecu v času od 16. do 17. ure na tel. številki 02/ 321-21-37. Trenutno delujemo v prostorih Kliničnega oddelka za pediatrijo Maribor. Na naši internetni strani www.kvcb.si in forumu www.zdravje.razprave.com pa lahko najdete še podrobnejše podatke in informacije.

V prilogi poiščite najbližjo sekcijo, kjer lahko dobite nasvete in pomoč.

Barbara Leskovar,
urednica društvenega glasila
041 43 55 77


Sledite nam