Ob svetovnem dnevu vida (13. oktober) in mednarodnem dnevu bele palice (15. oktober) je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) naznanila, da je Ministrstvo za kulturo ZDSSS podelilo koncesijo za izvajanje dela knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne v okviru Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Knjižnica se bo tako v prihodnjih letih postopoma vključevala v mrežo splošnih knjižnic ter s svetovalnimi, izobraževalnimi in drugimi aktivnostmi pripomogla k izboljšanju izvajanja storitev za slepe in slabovidne v okviru knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice, ki ju slepi in slabovidni po vsem svetu obeležujejo v oktobru, sta priložnost za dvig ozaveščenosti o preventivnih ukrepih za zgodnje odkrivanje okvar vida. Tema letošnjega svetovnega dne vida je zato Univerzalno zdravje oči, ki sledi mednarodnemu akcijskemu načrtu za preprečevanje okvar vida na eni strani in zagotavljanja popolne socialne vključenosti za slepe in slabovidne na drugi.
»Slepi in slabovidni doma in po svetu se dnevno srečujemo z ovirami in različnimi oblikami socialne izključenosti. Tudi v slovenskem prostoru je še vedno odprtih mnogo področij in nekatera od njih bi lahko bila hitro urejena, če bi za to obstajala politična volja,«
je uvodoma dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS in nadaljeval:
»Vendar pa danes ne želimo biti zgolj kritični, veseli smo, da je naša knjižnica po 98 letih delovanja prejela koncesijo, ki ji bo deloma olajšala izvajanje knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne.«
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne deluje v okviru ZDSSS in je namenjena slepim, slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja.
Knjižnica se je avtonomno razvijala kar 95 let, v letu 2012 pa je ZDSSS pridobila sredstva Evropskega socialnega sklada za izvajanje projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, s katerim je izboljšala osnovne in najbolj nujne pogoje za delovanje.
»Glede na vse večje potrebe po zagotavljanju specializiranih knjižničnih storitev za slepe, slabovidne ter druge osebe z motnjami branja, je Ministrstvo za kulturo že pred leti pristopilo k iskanju rešitev za izboljšanje pogojev za knjižnične storitve za slepe in slabovidne državljane. Z neposredno potrditvijo ZDSSS kot izvajalca posebnega projekta, ki je bil sofinanciran iz evropskih in sredstev proračuna RS v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, je bila podana možnost za začetek aktivnosti za vzpostavitev nujne infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja, kar bo ZDSSS, ki je nacionalna reprezentativna invalidska organizacija slepih in slabovidnih, postopno zagotovilo osnovne pogoje za izvajanje in koordiniranje knjižničnih storitev za ljudi z okvarami vida tudi v širšem okviru slovenske knjižnične javne službe,«
je povedala Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo.
ZDSSS bo z organizacijo in koordinacijo specializiranih knjižničnih storitev v okviru izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe odpravljala razvojni zaostanek knjižnice za lažjo vzpostavitev sodelovanja s splošnimi knjižnicami in zasnovala aktivnosti za vzpostavitev temeljev, ki bodo vodili do postopnega razvoja in koordinacije knjižnične dejavnosti, namenjene slepim in slabovidnim po vsej Sloveniji. Prizadevala si bo za čim večje število uporabnikov in njihovim specifičnim potrebam prilagojenih gradiv, z ozaveščanjem in informiranjem splošne ter strokovne javnosti pa bo knjižnica širila zavedanje o posebnih potrebah nezanemarljivega deleža državljanov in prepoznavanje njihovih potreb, kar lahko pomembno prispeva k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo:
»Ob pregledu izvajanja knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je potrebno pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne izboljšati. Knjižnične storitve ter različne posebne oblike dejavnosti za ljudi z okvarami vida na podlagi priporočil in predpisov, ki jih zavezujejo k izvajanju knjižnične dejavnosti za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, izvajajo tudi slovenske splošne knjižnice. Čeprav se splošne knjižnice močno angažirajo, da bi slepim in slabovidnim ponudile primerne storitve, njihovo delovanje za tako posebno skupino uporabnikov ne more biti učinkovito brez neposrednega sodelovanja s specializirano osrednjo knjižnico slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja, ki bi s svetovalnimi, usklajevalnimi, izobraževalnimi, produkcijskimi, distribucijskimi in drugimi nalogami, omogočila usklajeno izvajanje storitev za slepe in slabovidne v okviru knjižnične dejavnosti kot javne službe,«
je dejala mag. Tatjana Likar z Ministrstva za kulturo.
Poteza Si.mobila za nemoteno uporabo sintetizatorja govora eBralec
Število slepih in slabovidnih, ki uporablja slovenski sintetizator govora eBralec, narašča od uvedbe produkta, ki je za slepe in slabovidne brezplačen. eBralec za Android je uporabnikom na voljo v on-line in off-line različici. Prva različica je veliko kakovostnejša od druge, vendar pa je za nemoteno uporabo potrebno imeti povezavo z omrežjem WI-FI ali vključen prenos podatkov. Podjetje Si.mobil je zato v sodelovanju z ZDSSS pripravil posebno ponudbo za slepe in slabovidne, ki vključuje zadostno količino prenosa podatkov (18 GB) za nemoteno uporabo eBralca za Android.
»Na Si.mobilu redno spremljamo potrebe naših uporabnikov in se jim poskušamo čim bolj približati. Veseli nas, da lahko slepim in slabovidnim stopimo nasproti in jim omogočimo pozitivno uporabniško izkušnjo,«
je dejal Miran Razoršek, vodja rezidenčnega sektorja pri družbi Si.mobil. Tomaž Wraber pa je ob tem dodal:
»Bistvo družbene kulture je v sprejemanju in občutku za sočloveka, zato upam, da bomo v prihodnje lahko priča še kakšnemu samoiniciativnemu koraku približevanja potrebam slepih in slabovidnih iz sektorja gospodarstva.«
