fbpx

Kompleksnost ženske spolnosti pod drobnogledom

Žensko zdravje

Spolnost kompleksen proces, ki ga koordinirajo nevrološki, žilni in endokrini sistem, okolje, religije, psiholoških in socialno-kulturoloških dejavnikov. Kateri so ključni za zadovoljivo spolno življenje piše doc. dr. Andrej Starc.

Ženska modrček roža senzualno

Ženska spolna funkcija in motnje

Spolnost je popolnoma naravna danost vsakega izmed nas in je prisotna skozi življenje. Področje spolnosti je bil (in še je) predmet različnih znanstvenih raziskovanj. Številni znanstveniki so enotni, da je spolnost kompleksen proces, ki ga koordinirajo nevrološki, žilni in endokrini sistem, okolje, religije, psiholoških in socialno-kulturoloških dejavnikov.

Ženska spolna motnja se pojavi zaradi različnih vzrokov in je večdimenzionalen zdravstveni problem. Slednji ima lahko negativne vplive na fizično in psihično zdravje, samospoštovanje, čustvenih stisk, na medsebojne partnerske odnose itd. Avtorji navajajo, da so v svetu tovrstne težave prisotne pri 60 % žensk in 40 % moških. Jasno je predstavljena povezava med spolno motnjo in kakovostjo življenja, kar nakazuje, da bi morali spolno motnjo vključiti v skrb za javno zdravje.

Ženska spolna funkcija in kako deluje

Ženska spolna funkcija je zelo variabilna in večplastna. Normalna ženska spolna funkcija se razlikuje od posameznice do posameznice in je odvisna od kulture, v kateri je vzgojena. Z vidika spolnega odziva se zdi, da so nožnična navlaženost, vzburjenje in krči pri orgazmu povsem univerzalni in refleksni pojavi pri spolno funkcionalni ženski, ki je prejela ustrezno spolno stimulacijo.

Znani so različni dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na zadovoljstvo pri spolnosti:

  • minimalna čustvena intimnost,
  • pomanjkanje ustreznih spolnih dražljajev,
  • negativni psihološki dejavniki (motnje in strah, utrujenost, depresija, učinki zdravil, ki zmanjšujejo vzburjenje, strah pred spolno prenosljivimi boleznimi, pretekle negativne spolne izkušnje in zlorabe,
  • strah pred zanositvijo in nizka samopodoba).

Obstajajo vplivi, ki povečujejo ali zavrejo spolno vzburjenje pri ženskah, vključno z motnjami, ki jih odvračajo od spolnosti. Gre za medsebojne težave, samonadzor, pri nekaterih tudi za zavest o fizičnem vzburjenju partnerja (če se ženska čuti dolžna oziroma se mora prepustiti spolnosti, običajno to nanjo vpliva zaviralno in negativno). Jasno je dejstvo, da dražljaji, ki se tvorijo s pomočjo genitalne vzburjenosti, vedno ne vplivajo na subjektivno vzburjenje ženske.

Nekateri psihološki dejavniki lahko pri ženski delujejo zaviralno pri zaznavanju vzburjenja. Posledično lahko privede do blokade nevroloških signalov, ki omogočajo genitalna in druga somatska vzburjenja (npr. občutek spolne neveščosti in spomin na slabe spolne izkušnje iz preteklosti; nezadostno vzburjenje ali odsotnost vzburjenja se lahko pogosto pojavi pri ženskah, ki so doživele spolno zlorabo, saj je oseba notranje razdvojena in zavestno odvrača spolno stimulacijo).

Dejavniki, ki vplivajo na spolno željo in vzburjenje

Žensko spolno vzburjenost zajemata tako duševno kot tudi fizično stanje. Predvsem različni dražljaji in lahko izzovejo občutke užitka ter želje/potrebe po nadaljnji stimulaciji.

Na fizični ravni se to kaže v obliki povišanega srčnega utripa in krvnega tlaka, dihanja, pretoka krvi v genitalijah, navlaženost nožnice in izbočenost prsnih bradavic.

Avtorji navajajo, da je lahko prisotna fizična vzburjenost brez čustvene/kognitivne vzburjenosti in nasprotno – prisotna je lahko čustvena/kognitivna vzburjenost, medtem ko je fizična vzburjenost odsotna.

V procesu vzburjenja sodelujejo še druga čutila, kot so: vid, sluh, okus, vonj, dotik, ter fantazije, ki lahko pomembno prispevajo in/ali sodelujejo pri ustvarjanju, ohranjanju in povečevanju vzburjenja. Tako na ženskem telesu obstajajo številne t. i. erogene cone (angl. erotic zone, erotic spots itn.), ki ob ustreznem draženju in spolnem vznemirjenju sprožijo spolno vzburjenje: ustnice, hrbet, zadnja stran vratu, ušesa, podlaket, prsi in bradavičke, notranjost stegna, zadnjica, anus in presredek, najobčutljivejše strukture v tej okolici pa so genitalije.

»Pričakuje« se, da bi način spolnega odnosa (penis – nožnica) pripeljal do orgazma hitreje kot stimulacija le posameznega dela. Vendar, nekatere ženske poročajo o stimulaciji ščegetavčka, ki jih vzburi hitreje in jim daje intenzivnejše orgazme, ki pa običajno niso tako zadovoljujoči kot tisti, ki jih doživijo prek penisa – nožničnega spolnega odnosa.

Mehanizem nastanka spolne vzburjenosti in orgazma

Medtem ko pri moških poznamo samo en tip orgazma, sta pri ženskah opisani vsaj dve vrsti. Prva vrsta je povzročena z neposredno stimulacijo zunanjega ščegetavčka brez kakršne koli stimulacije nožnice. Poimenovali so ga klitorisni orgazem (orgazem preko ščegetavčka). Druga oblika orgazma je opisana kot tisti orgazem, ki je pridobljen med nožnično penetracijo brez neposredne stimulacije zunanjega ščegetavčka. To vrsto stimulacije so poimenovali vaginalni orgazem (nožnični orgazem).

Nekateri avtorji navajajo, da je mogoče ščegetavček in nožnico obravnavati kot anatomsko in funkcionalno enoto, ki se aktivira ob penetraciji penisa v nožnico. Dinamične spremembe nakazujejo, da spolnega užitka ne moremo pripisati samo enemu organu, ki bi utemeljil zamenjavo starega izraza G-točka (Gräfenbergove točke; angl. G-spot).

Med spolno stimulacijo in orgazmom pride do anatomskih sprememb in sprememb v funkcionalnem statusu organov ter tkiv. Med spolnim vzburjenjem so spremembe v ženskih spolnih organih še najočitnejše v ščegetavčku, in sicer zaradi povečanega pretoka krvi v tem delu. Pod pritiskom penisa na sprednjo steno nožnice pride do premika celotnega kompleksa CUV (klitorouretrovaginalni kompleks), ki stimulira ščegetavček.

Nekatere študije opozarjajo, da se orgazem preko ščegetavčka in orgazem preko nožnice ne razlikujeta le po načinu stimulacije in fiziologiji nastanka, ampak tudi po razlikah v občutkih med orgazmom. Ženske opisujejo orgazem dosežen s stimulacijo klitorisa kot oster, eksploziven, kratkotrajen, površinski in bolj lokaliziran na sramnični prostor. Vaginalni orgazem pa kot razpršen, ki izžareva po vsem telesu, psihološko bolj zadovoljujoč in trajnejši. Razlike so najverjetneje posledica različnih živcev, ki oživčujejo zunanji del ščegetavčka ali nožnice.

Ženska spolna motnja

Spolna motnja je lahko primarna ali sekundarna, splošna ali situacijska, psihogena ali pa je njena pojavnost odvisna od različnih dejavnikov. Spolna motnja zajema težave, ki se pojavijo med ciklom spolnega odziva in preprečujejo posamezniku doživljati zadovoljstvo med spolnim odnosom.

Med ženske spolne motnje uvrščamo:

  • motnje poželenja/libida,
  • vzburjenosti,
  • navlaženosti,
  • bolečino/nelagodje in
  • inhibicijo orgazma.

Normalna in nenormalna spolna funkcija pri ženskah sta še vedno slabo razumljeni, saj na njiju ne vplivajo le fizični, ampak tudi psihosocialni faktorji.

Spolna motnja, ki je ne povzroča organska motnja ali bolezen, spada v skupino vedenjskih simptomov, povezanih s telesnimi dejavniki in fiziološkimi motnjami. Pri tej skupini je značilno, da oseba ni zmožna sodelovati pri spolnem odnosu ali si tega sploh ne želi. Motnja je pogosta, vendar mora biti za potrditev diagnoze prisotna vsaj šest mesecev in je ni mogoče pripisati drugim duševnim, vedenjskim ali telesnim motnjam oziroma zdravljenju zasvojenosti od droge itd.

Motnje ženskega orgazma

Motnje orgazma se nanašajo na nezmožnost doseganja orgazma kljub zadostnemu spolnemu vzburjenju in ustrezni spolni stimulaciji, kar lahko povzroča osebno stisko. Najpogostejši znak te motnje je odsotnost orgazma (anorgazmija), ki se lahko pri ženskah pojavi stalno ali občasno in je po etiologiji primarna ali sekundarna.

Združenje American Psychiatric Association (2000) je motnjo orgazma razdelilo na primarno, kadar ženska nikoli v življenju ni dosegla orgazma (ne glede na vrsto stimulacije, vključno z masturbacijo), in sekundarno (pridobljeno), ki je tista motnja orgazma, ki je nastala zaradi določenega travmatskega dogodka. Te ženske so v preteklosti doživljale orgazme, vendar so to sposobnost izgubile zaradi bolezni, čustvenih travm ali stranskih učinkov zdravljenj in operacij.

Med sekundarne motnje orgazma uvrščamo tudi tiste primere žensk, ki doživijo orgazem samo v določenih okoliščinah (npr. med masturbacijo). Nekatere raziskave opažajo, da nekatere ženske ne doživijo orgazma zaradi različnih intimnih vprašanj, občutkov strahu (strahu pred zanositvijo, privzgojenega strahu, da je spolnost nekaj slabega), tesnobe ali ker se v razmerju s partnerjem ne počutijo varno.

Pripravil: doc. dr. Andrej Starc, docent javnega zdravstva
dipl. zdravstvenik, univ. dipl. pedagog (andragog), ter. med. hipnoze
Zdravstvene storitve in svetovanje / Healthcare & Counselling – www.dr-starc.com

Imate vprašanje za strokovnjaka? Pokličite ga v času uradnih ur, od ponedeljka do petka, od 12:00 do 13:00 ure na telefon 068 639 544 ali pišite na [email protected].

Viri in dodatno gradivo:

(povzetek iz univerzitetnega učbenika: Biološke osnove ženske spolne funkcije in motnje. Avtorji: Andrej Starc, Raja Gošnak Dahmane, Meta Božič)

Preberite tudi:


Sledite nam