Ko je vsega “preveč” nastopijo težave, med njimi tudi izgorelost

Bolezni, Zanimivo, Zdravoteka

Kortizol se pogosto imenuje “stresni hormon” zaradi povezave s stresnim odzivom, vendar pa je več kot le hormon, ki se sprosti med stresom. Razumevanje kortizola in njegovega vpliva na telo nam pomaga uravnotežiti hormone in doseči zdravje.

Kaj je kortizol?

Kortizol je eden izmed steroidnih hormonov, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Večina celic v telesu ima receptorje za kortizol. Izločanje hormona je nadzorovano pod vplivom hipotalamusa, hipofize in nadledvične žleze; kombinacijo žlez, ki se pogosto imenujejo HPA os.

Ker ima večina telesnih celic receptorje kortizola, to vpliva na številne različne funkcije v telesu. Kortizol lahko pomaga nadzorovati ravni sladkorja v krvi, uravnava presnovo, pomaga zmanjšati vnetje in uravnava imunski sistem. Ima kontrolni učinek na ravnotežje soli in vode ter pomaga nadzirati krvni tlak. Pri ženskah kortizol podpira tudi fetus v razvoju med nosečnostjo. Vse te funkcije dajejo kortizolu ključni hormon za zaščito splošnega zdravja in dobrega počutja.

Večina kortizola v krvi je vezana na beljakovine; le majhen odstotek se ga nahaja v »prosti obliki« in je biološko aktiven. Prosti kortizol je prisoten v slini.

Določanje kortizola

Kortizol lahko testiramo iz krvi, urina ali sline. Kri se običajno vzorči ob 8h zjutraj, ko je vrednost kortizola najvišja in ponovno ob 16. uri, ko naj bi se raven kortizola znatno znižala.

Slina, kot biološki vzorec, ima še dodatne prednosti. Vzorčenje je neinvazivno, slino lahko v ampule zberemo kadarkoli in kjerkoli. Raven kortizola se zgodaj zjutraj zviša, čez dan se zniža in doseže najnižjo raven okoli polnoči. Ta vzorec se lahko spremeni takrat, ko ima človek spremenjen dnevni ritem (nočno delo).

Kdaj je kortizol smiselno testirati?

Kortizol je hormon, ki se v glavnem sprosti v času stresnih situacij in ima veliko pomembnih funkcij v telesu. Pravo razmerje kortizola je bistvenega pomena za zdravje ljudi, težave pa nastopijo, če nadledvična žleza izloča preveč ali premalo kortizola.

Kortizol je pomembno določati pri diagnosticiranju Cushingovega sindroma, primarne oz. sekundarne insuficience nadledvične žleze (Addisonova bolezen) ter za odkrivanje bolezni, ki vplivajo na hipofizo ali nadledvično žlezo. Če zdravnik sumi na čezmerno ali pomanjkljivo nastajanje kortizola je smiselno testirati kortizol.

Kaj se zgodi s telesom, če proizvede preveč ali premalo kortizola?

Telo običajno proizvede pravo količino kortizola. Če ga proizvede preveč lahko nastopi Cushingov sindrom, v nasprotnem primeru pa Addisonova bolezen.

Če imamo v krvi preveč kortizola lahko nastopijo težave:

  • povečanje telesne mase, zlasti okrog trebuha in obraza,
  • tanka in občutljiva koža,
  • akne,
  • pojav obraznih dlak in nerednih menstruacij.

Visoka koncentracija kortizola lahko prispeva tudi k spremembam ženskega libida in menstrualnega ciklusa, tudi brez prisotnosti bolezni Cushinga. Prav tako pa sta lahko z visokimi koncentracijami kortizola povezana tudi tesnobnost in depresija.

Simptomi pomanjkanja kortizola so:

  • nenehna utrujenost,
  • slabost in bruhanje,
  • izguba telesne teže,
  • mišična oslabelost,
  • bolečine v trebuhu.

Nizke ravni kortizola lahko povzročijo stanje, znano kot primarna insuficienca nadledvične žleze ali Addisonova bolezen. Primarna insuficienca nadledvične žleze je redka in avtoimunska bolezen, ki povzroča škodo nadledvične žleze. Simptomi se lahko začnejo počasi, vendar so lahko zelo resni. Pri bolnikih s primarno insuficienco nadledvične žleze lahko pride do utrujenosti, izgube mišic, izgube teže, nihanja razpoloženja in sprememb na koži.

Kaj so kortikosteroidi?

Če vaše telo ne proizvaja dovolj kortizola, vam lahko zdravnik predpiše kortikosteroide. Gre za sintetične različice kortizola, ki jih je mogoče uporabiti za zdravljenje različnih bolezni, vključno pri:

  • vnetnih bolezni (npr. astma),
  • Addisonovi bolezni,
  • kožnih bolezni (npr. luskavica).

Nekateri kortikosteroide jemljejo za večjo proizvodnjo mišic brez zdravniškega recepta, kar pa je zelo tvegano.

Sindrom izgorelosti

Dolgotrajna povečana stresna obremenitev, stres na delovnem mestu, naj je telesne ali duševne narave, lahko pripelje do stanja, imenovanega sindrom izgorelosti oziroma bolj pravilno adrenalne izgorelosti, ki ga ne gre zamenjati s sindromom kronične utrujenosti in z depresijo.
Adrenalna izgorelost je pri nas precej neznana, ponekod v tujini pa je to stanje javnosti znano že vrsto let. Kljub splošnemu prepričanju, da je izgorelost “direktorska bolezen”, niso opazili razlik v spolu, starosti, izobrazbi in socioekonomskem statusu oseb z adrenalno izgorelostjo.

Kdaj je stresnega hormona preveč?

Pri intenzivni ali dolgotrajni kronični stresni obremenitvi nadledvična žleza zaradi oksidativnega stresa in pomanjkanja gradbenih elementov (substrati) ne more več sintetizirati dovolj kortizola. Hkrati hipotalamus, možganski center, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze, postane neobčutljiv na pomanjkanje kortizola.

Simptomi sindroma adrenalne izgorelosti

Veliko ljudi zamenjuje simptome izgorelosti z depresijo, vendar imata depresija in izgorelost povsem druge učinke na telo. Depresija je povezana z visoko ravnjo kortizola, hormona v telesu, ki se izloča v odzivu na stres. Izgorelost pa je dejansko povezana z nizko ravnjo kortizola.

Znaki in simptomi adrenalne izgorelosti so odvisni od stopnje v razvoju bolezni in tudi od posameznikovih značilnosti. Pred adrenalnim zlomom, ko je stopnja stresnih hormonov v organizmu še povečana, je pri posamezniku opaziti povišano raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, visok kortizol v krvi, psihično vznemirjenost, evforijo, maničnost. Ob povišani ravni kortizola se spremeni tudi razporeditev maščevja – ta se nabira pretežno okoli trebuha. Poveča se tudi dovzetnost za okužbe, saj povečana stopnja kortizola poslabša imunski odziv.

Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, se vrednosti krvnega sladkorja zmanjšajo, včasih celo tako zelo, da pride do motenj zavesti. Nastopijo nemir, nespečnost, motnje koncentracije, pomanjkanje teka, depresivna simptomatika, zaprtje, vrtoglavica pri vstajanju in pridobivanje telesne teže, pri moških pa zaradi pomanjkanja spolnih hormonov utegne priti do motenj erekcije.

Obolela oseba ima precejšnje težave v osebnem in poklicnem življenju. Posledice izgorevanja in izgorelosti občuti tako posameznik, ki trpi za adrenalno izgorelostjo, kot tudi osebe, ki so v stikih z njim. Oboleli namreč postopoma “usiha”. Svoje delo opravlja slabše kot sicer, pogosteje je bolniško odsoten. To je zlasti opazno v poklicih, ki od zaposlenega zahtevajo trud, predanost in ustvarjalnost. Poveča se tudi nevarnost zasvojenosti z alkoholom, mamili ali zdravili.

Izgorelost je potrebno pravočasno prepoznati in ukrepati, sicer lahko pride do resnih posledic na zdravje. Pomembno je, da se po delu znate tudi sprostiti in počnete stvari, ki vas veselijo; druženje z družino prijatelji, meditacija, poslušanje glasbe, branje knjige, šport, itd. Hkrati si poskušajte organizirati urnik dela in si zagotoviti kakovosten spanec.

V diagnostičnem laboratoriju svetujemo tudi, da se v primeru pojava zgoraj opisanih simptomov, o teh posvetujete z osebnim zdravnikom, ki bo morda razmislil o testiranju kortizola.

Viri:

  1. https://www.hormone.org/hormones-and-health/hormones/cortisol
  2. https://diagnosticni-laboratorij.si/anksioznost-depresija-izgorelost/