fbpx

Klopni meningoencefalitis: Premalo ljudi se odloči za cepljenje

Bolezni, Zanimivo

Prihajajo topli dnevi, ki vabijo v naravo. Poleg vsega lepega na nas prežijo klopi, zato poskrbimo z ustrezno zaščito.

Pomlad je čas, ko ljudje veliko časa preživimo v naravi. Številne aktivnosti potekajo na prostem, bodisi v gozdu, na travnikih, parkih, vrtovih. S tem pa ne smemo pozabiti na zajedavce, ki v večino primerov ne povzroča nevšečnosti, vendar pa so nekateri lahko prenašalci različnih bolezni. Klopi so takšna vrsta živali, ki lahko prenašajo povzročitelje številnih bolezni. Pri nas sta z vbodom klopa najpogosteje povezani lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Zato je pomembno, da pred odhodom v naravo poskrbimo za ustrezno zaščito.

Rizična območja za okužbo s klopom:

Klope je najti povsod po Sloveniji. Na območjih nad 1000 m se zadržujejo le redko, nad 1500 m jih ni. Z lymsko boreliozo so klopi okuženi po vsej Sloveniji, medtem ko je okužba z virusom KME zemljepisno omejena. Omejimo ga lahko s črto, ki poteka od Jesenic čez Škofjo Loko in Postojno do Kočevja, nato proti Litiji in preko Zidanega Mosta, ter mimo Celja in Šentjurja na Hrvaško. Število obolelih iz leta v leto niha. Pojavljanje bolezni je odvisno od vremenskih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na aktivnost klopa in številčnost populacije malih gozdnih sesalcev. Bolezen se pojavlja sezonsko od maja do oktobra.

Kdo je najbolj izpostavljen?

Največje tveganje za okužbo je pri ljudeh, ki se začasno ali stalno zadržujejo na rizičnih območjih. Klopi imajo radi toplo in vlažno okolje. Vroče in suho vreme jim ne prija, tudi v mrazu niso dejavni.
Med ogrožene skupine spadajo predvsem delavci v gozdnem gospodarstvu, lesnih podjetjih, lesno predelovalni industriji, gradbeništvu. Tveganje pa obstaja tudi pri delavcih na kmetiji, če so njihova polja blizu gozdov, ki so naravna žarišča bolezni ali sredi njih. Opazno pa je tudi veliko število obolelih med ljudmi, ki hodijo v gozd rekreativno.

Kako po vbodu klopa pride do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo prisesa tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima klopova slina protibolečinski učinek, zato pogosto ostane ugriz neopažen. Če je klop okužen z virusom KME in/ali s povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi prenese povzročitelja bolezni na človeka. Vbod okuženega klopa ne povzroči vedno okužbe, lahko pa poteka okužba tudi brez bolezenskih znamenj.

Kaj storiti če smo opazili klopa in kako ga pravilno odstranimo?

Predvsem brez panike. Pomembno je da klopa odstranimo čim prej oz. v roku 24 ur, saj s tem zmanjšamo možnost za okužbo. Klopa odstranimo s koničasto pinceto in sicer čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Tudi dele klopa, ki ostanejo v koži, čim prej odstranimo.
Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Če pri odstranjevanju ostane del klopa v koži, to ne pomeni nobene nevarnosti za nastanek bolezni.

odstranjevanje klopa

Pomembna je preventiva!

Zaščitni ukrepi:

1. Zaščitite se

  • Oblačila naj bodo svetle barve iz gladkih materialov, dolge hlače, ter majice z dolgimi rokavi
  • Nogavice potegnite čez hlače, ter majico v hlače
  • Uporabite repelente (predvsem večkrat premažite odkrite dele telesa)
  • Proti KME je na voljo tudi cepljenje

2. Preglejte se:

Med zadrževanjem v naravi in ko se vrnete domov je zelo pomembno, da pregledate sebe in otroke. Predvsem predele nog in dimelj, ušes, kožnih gub in poraščenih predelov telesa. Oblačila operite in posušite v sušilnem stroju, saj klopi v vroči vodi preživijo. Priporočljivo je tuširanje .

Več na povezavi:

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, katerega prenašalec je klop Ixodes ricinus. V Sloveniji je bolezen dokaj pogosta in se pojavlja pri vseh starostnih skupinah. KME je ena najpomembnejših infekcijskih bolezni pri nas. Po spremljanju epidemiologov se Slovenija uvršča v sam vrh z največjo obolevnostjo v Evropi. Vrhovi obolevanja so večina v mesecu juliju.

Kako prepoznati okužbo z virusom KME?

Okužba lahko poteka brez simptomov, kot neznačilna vročinska bolezen ali pa se kaže z znaki in simptomi prizadetosti osrednjega živčevja. Čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni z KME običajno traja 7-14 dni (2-28 dni). Pri dveh tretjinah bolnikov je značilen dvofazni potek bolezni. Prva faza je posledica virusa v krvi, ki traja 2-7 dni in se kaže z naslednjimi znaki in simptomi:

  • povišana telesna temperatura
  • glavobol
  • slabost in bruhanje
  • bolečine v trebuhu, driska
  • utrujenost in slabo počutje
  • bolečina v mišicah in sklepih

Po tem običajno sledi obdobje izboljšanja, ki povprečno traja teden dni (1-20 dni). V tem času so nekateri bolniki povsem brez težav. Za drugo fazo bolezni pa je značilna visoka temperatura in znaki, ki kažejo na prizadetost osrednjega živčevja.
V večini primerov bolezen poteka kot meningitis ali meningoencefalitis in redkeje meningoencefalomielitis in meningoencefaloradikulitis.

  • Meningitis: je najlažja klinična oblika prizadetosti osrednjega živčevja pri KME. Zanj so značilni visoka temperatura, glavobol, slabost in bruhanje
  • Meningoencefalitis: o meningoencefalitisu govorimo, kadar so znakom meningitisa pridruženi znaki, ki kažejo na prizadetost možganovine. Najpogostejši znaki encefalitisa so motnje zavesti (od blage zaspanosti do kome), tresenje prstov in ponavljajoče, naključno, nehoteno krčenje jezika. Lahko se pojavijo govorne in vedenjske motnje ter motnje miselnosti (predvsem spomina).
  • Meningoencefalomielitis: najtežja oblika bolezni. Zanj so značilne ohlapne ohromitve različnih mišičnih skupin, ki se običajno pojavijo v obdobju, ko ima bolnik še vročino. Najpogosteje so prizadete mišice ramenskega in medeničnega obroča. Nekateri bolniki imajo pred pojavom ohromitev v prizadetih mišičnih skupinah hude bolečine.

Izid bolezni

Težave po prebolelem KME (miselne motnje ali ohromitve) lahko trajajo do več mesecev, ali let, lahko pa so doživljenjski. Včasih so blage, pogosto pa vplivajo tudi na kakovost življenja ali pa je zaradi njih potrebna sprememba načina življenja.
Več kot polovica bolnikov se pozdravi brez posledic, od tega jih 25% popolnoma ozdravi že v dveh mesecih. Pri tretjini do polovici obolelih pa opažamo dlje časa trajajoče ali trajne miselne in nevrološke posledice. V 0,5-2% je bolezen smrtna. V 35-58% se pri bolnikih razvije postencefalitisni sindrom, ki ga sestavljajo kronični simptomi in znaki, ki vztrajajo ali pa se razvijejo po prebolelem akutnem obdobju bolzeni. Najpogostejši znaki in simptomi:

  • glavobol
  • razdražljivost
  • motnje spomina in koncentracije
  • čustvena labilnost
  • težave z ravnotežjem, koordinacijo, hojo ali govorom
  • okvara sluha
  • tresavica
  • kronična utrujenost

Kadar v akutnem obdobju bolezni pride do vnetja hrbtenjače (mielitis), ali prizadetost jeder možganskih živcev pa lahko ostanejo trajne ohromitve. Pogosteje so prizadete zgornje okončine kot spodnje, večkrat tiste ki so bliže telesu.

Zdravljenje

Je simptomatsko, podporno. Bolnik mora počivati, po potrebi naj prejme zdravila proti vročini in bolečini. Pri pojavu delne ali motene omejitve gibanja ali ohromitvi je pomembna zgodnja rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije. Bolniku z motnjo dihanja pa moramo zagotoviti primerno ventilacijo.

Preprečevanje

Za preprečevanje okužbe veljajo vsi zaščitni ukrepi pred vbodom klopa, ki smo jih že opisali v prispevku okužbe, ki jih prenašajo klopi. Kot učinkovito zaščito pa predstavlja tudi cepljenje.

Cepljenje

Za zaščito pred KME pa je na voljo tudi cepljenje, ki je priporočljivo za vse, od dopolnjenega enega leta naprej. Predvsem priporočljivo je za tiste, ki živijo v visoko ogroženem območju. O cepljenju smo se pogovarjali z prof. Francom Strletom. Več najdete v intervjuju na povezavi cepljenje proti KME

Intervju: Franc Strle – vse o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu

Po raziskavah sodeč se ljudje vse težje odločajo za cepljenje proti virusu klopnegaFranc Strle meningoencefalitisa (KME). Kaj bi po vašem mnenju pripomoglo k lažji odločitvi za cepljenje?

Mislim, da se cepi vse več ljudi, vendar še vedno premalo. Najbolj pomembno je, da bi ljudje vedeli zakaj se splača cepit, da bi bili njihovi splošni zdravniki v to prepričani, ter bi jih pri tem spodbujali. Vsekakor pa bi se ljudje lažje odločali za cepljenje, če bi bilo cepivo cenejše.

Ljudje, ki se veliko zadržujejo v naravi so najbolj ogroženi za okužbo. Kaj pa tisti , ki živijo v mestih? Je za njih cepljenje smiselno?

Velik del Slovenije je endemsko področje za okužbo z virusom KME. Virus se praviloma prenaša z vbodom klopa, zelo redko z zaužitjem okuženega mleka. Teoretično obstaja možnost okuženi klopov tudi v mestu, vendar je verjetnost za okužbo majhna. Cepljenje je torej smiselno za tiste, ki se veliko zadržujejo v naravi.

Osnovno cepljenje sestoji iz treh odmerkov cepiva. Za vzdrževanje pa so potrebni poživitveni odmerki na 3 in nato na vsake 5 let. Zakaj je potrebno kar 5 odmerkov cepiva?

Nujno je, da dobimo tri osnovne odmerke, oz. osnovno cepljenje. Po osnovnem cepljenju sledi cepljenje po treh letih, ter nato na pet let. Poživitvene odmerke so proizvajalci preračunali tako, da zagotavljajo veliko stopnjo zaščite. Pri starejših od 60 let pa poživitveni odmerki sledijo na tri leta. Če ne bi dobivali poživitvenih odmerkov, bi vseeno ostala določena stopnja zaščite, ampak se ta zaščita postopno manjša. Npr v Švici so poživitveni odmerki na 10 let, ker je takšno navodilo proizvajalca. Ne pomeni pa, če prejmeš osnovno cepljenje, ter poživitven odmerek po treh letih in se nato ne cepiš 10 let, da nimaš nobene zaščite. Je pa zaščita manjša.

Po katerem odmerku cepiva lahko rečemo, da smo zaščiteni?

Po prvem odmerku še nismo zaščiteni. 14 dni po 2 odmerku pa je zaščita 80-90%.

Kaj pa otroci? Od katerega leta dalje jih lahko cepimo?

V Sloveniji imamo dve vrsti cepiva. Po navodilih proizvajalcev lahko otroke cepimo od enega leta starosti naprej. Postopek je enak kot pri odraslem, le odmerki so pol manjši. Osnovnemu cepljenju sledijo poživitveni odmerki, najprej na 3 in nato na 5 let.

Komu bi cepljenje odsvetovali? Pri katerih boleznih oz. stanjih je potreba previdnost?

Kontraindikacija je vročinska bolezen. Takrat počakamo, da vročina mine in se nato cepimo. Ne cepimo pa tudi tistih, ki imajo hudo preobčutljivostno reakcijo na jajčno beljakovino. Viruse namreč gojijo na piščančjih embrijih in zato lahko ostane majhen del jajčne beljakovine in to je razlog, zakaj se teh ljudi ne cepi. Prav tako ne cepimo, kadar je prisotna alergija ne kakšno koli sestavino cepiva ali pa ob hudi reakciji po predhodnem cepljenju.
Previdnost je potrebna pri tistih ki so prisotne avtoimuske bolezni. Velikokrat je tu vprašanje za multiplo sklerozo. Vendar je glede cepljenja premalo podatkov da bi lahko stoodstotno rekli, da cepivo ni škodljivo. Podatki pa kažejo, da je veliko bolj nevarno, če nisi cepljen pa zboliš, kot če si cepljen.
Pri ljudeh, ki imajo hudo okvarjeno imunost, je lahko težava pri učinkovitosti zdravila, saj je lahko slabše.
Pri nosečnicah in doječih materah je premalo podatkov, da bi govorili o varnosti cepiva , zato proizvajalec pravi, da je potrebno pretehtati kaj je bolj nevarno. Ali potencialne nevarnosti ob cepljenju ali zaščita. Cepivo je mrtvo cepivo. Če bi bilo živo definitivno ne bi bilo za nosečnost. Za doječe matere velja enako. Cepivo je mrtvo in ni nevarnosti, da če bi se stvorila protitelesa in šla v mleko. Vendar je tudi tu premalo podatkov.

V primeru, da pride do resnejše reakcije na cepivo, na primer anafilaktičnega šoka, kako ukrepati?

Potrebo je poskušat ugotovit, ali je to v zvezi z cepivom ali ne. Če je močno časovno povezano se to tolmači kot potencialni stranski učinek. Če pride do hude alergične reakcije je to potem kontraindikacija za nadaljevanje cepljenja. So pa to izjemno redke stvari.

Kaj pa vi, ste cepljeni?

Ja, tudi sam sem cepljen, saj veliko hodim v naravo.

Najprimernejši čas za cepljenje je zimsko obdobje? Zakaj ravno takrat?

Če s prvim odmerkom pričnemo pozimi, bomo imeli 14 dni po drugem odmerku že zaščito. Tako bomo v času, ko so klopi aktivni že primerno zaščiteni. Le del klopov je okuženih in le del ljudi boli. Včasih je veljal strah, da če je okužen klop vbodel človeka in je zbolel za KME med prvim in drugim odmerkom ali med drugim in tretjem odmerkom, da je bolezen potekala težje. Takšnih prepričljivih podatkov ni.

Glede na to, da smo visoko ogroženo območje je precepljenost zelo majhna? Približno 12% ljudi se odloči za cepljenje. Kakšen je po vašem mnenju vzrok za to oz. kakšni so zadržki?

12% ljudi je prejelo vsaj en odmerek cepiva. Ljudje bi najraje videli da bi bilo cepivo 100 % učinkovito, da je 100 % varno, da lahko dobiš le en odmerek. Pri KME je zelo visoka učinkovitost, zelo malo neugodnih stranskih učinkov je pa problem ker je cepivo v injekcijah. Ljudje bi si želeli, da bi bilo to v obliki tabletk. Vsekakor pa je velik vzrok za majhno precepljenost tudi cena. Ljudje velikokrat razumejo, da če je kaj dobrega oz. pomembnega mora biti zastonj. Vrednote so tu različne.

En odmerek cepiva za odraslo osebo stane okrog 30 evrov (odvisno od posamezne regije), kar ni malo. Ali je kaj govora o tem, da bili stroški cepljenja kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Predlogi so. Vendar je potrebno vse spravit preko sporazuma to pa je težko. V Sloveniji je KME v primerjavi z drugimi evropskimi državami kar precej. Dejstvo pa je tudi da je država bolj zainteresirana za tista cepiva ki imajo dvojni učinke. Npr. tiste okužbe ki se širijo od ljudi do ljudi. S tem ne zaščitimo le tiste ki so cepljenje ampak tudi tiste ki niso. Če je dovolj precepljenih odstranimo tudi vir. Zaščiteni so tudi tisti ki se niso cepili. To mara bit rezervirano za tiste ki se ne morejo cepit in ne tiste ki se nočejo. Če pa je vir v okolju tako kot KME. KME je zoonoza, virus kroži v okolju in le občasno pride na človeka. Tukaj pa nič ne pomaga če je cepljenih 90-95 %, saj tistim 5 % nič ne pomaga, da bi se izognili okužbi. Titi, ki dajo denar tudi pomislijo kako bodo to najboljše izkoristili. To je mogoče razlog zakaj KME ni prišel v skupino, da bi bilo cepljenje krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Postopoma je možno da se bo kaj spremenilo. Vendar bolj v smislu za določene skupine. Za delavce ki, imajo takšno delo kjer so v veliki meri izpostavljeni okužbi, cepljenje plača delodajalec, dijakom in študentom ki imajo pa obvezne vaje pa je plačnik zavod za zdravstveno zavarovanje.

Veliko je govora tudi o učinkovitosti cepiva. Se kje najdejo podatki o tem, koliko ljudi, ki so se okužili z KME in jim je cepivo rešilo življenje ali vsaj omililo morebitne trajne posledice bolezni?

Slovenskih podatkov ni. Podatke najdemo iz Avstrije. Tam so pred cepljenjem imeli 3-4 krat več KME, zdaj pa ga imajo ene 4krat manj kot pri nas, pa nas je 4 krat manj. To je dokaz da je cepljenje učinkovito. Za posameznike pa tega podatka ni oz je težko reči, zdaj sem se pa cepil im mi je cepivo rešilo življenje.

Vam je v spominu ostala kakšna zgodba, da je pri kom prišlo do zapletov ob cepljenju? Eden izmed neželenih učinkov je namreč tudi alergija na cepivo in posledično lahko anafilaktični šok?

Ne. Vendar je pa dejstvo da je to težka bolezen. Pr nas imamo hospitaliziranih dve tretjini vseh bolnikov v Sloveniji. Takrat, ko je KME veliko, jih pride kar cela serija. Malo je odvisno tudi od sezone koliko je okuženih klopov. Ko pridejo sorodniki na obisk je to kar velik strah. Takrat če bi bilo možno bi bili vsi cepljeni oz. vsi sprašujejo. Težko je predvsem za tiste, ki so v intenzivni negi. Nekako si vsi opomorejo psihično, fizično pa nekateri ostanejo hudi prizadeti. Tako, da ni vredno tvegati, da se ne cepimo.

Nekaj o njegovih knjigah, člankih

Lani je izšel simpozij o KME in granulocitni anaplazmozi. Kratko poglavje o KME je tudi infekcijskih boleznih, ki je izšla lani za študente. Na internetu pa je tudi nekaj člankov predvsem o lymski boreliozi nekaj pa tudi o KME. Bo pa v naslednjih treh letih kar nekaj dobrih objav. Veliko svari je v delu (vsaj 10 zelo dobrih člankov).

Še nekaj dodatnih povezav:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/2081-5727.pdf

https://www.youtube.com/watch?v=wq1nHjIc1B4

http://www.kclj.si/klopne_bolezni_ukc_ljubljana_sporocilo_za_javnost-fs.pdf

http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-prispevki/1742697

logo_zavod_vse_bo_v_redu_triglav

Projekt Mesec aktivnosti za zdravje podpira Zavarovalnica Triglav d.d. Še več zanimivih zgodb in koristnih nasvetov s področja zdravega življenja si preberite na portalu Vse bo v redu.


Sledite nam